pomembnejši podatki o poslovanju

Ključni dosežki v številkah

Legenda: ROS = čisti poslovni izid / čisti prihodki od prodaje; ROE = čisti poslovni izid / povprečno stanje kapitala;
ROA = čisti poslovni izid / povprečno stanje sredstev.

* Nižji čisti poslovni izid v letih 2011, 2012 in 2013 je posledica slabitve naložbe v delnice NKBM ter v letu 2013 tudi PBS. Čisti poslovni izid brez slabitev bi v letu 2011 znašal 18,8 milijona evrov, v letu 2012 10,6 milijona evrov ter letu 2013 4,1 milijona evrov.

Čisti prihodki od prodaje

Opomba: črtkani podatki v letih 2011, 2012 in 2013 prikazujejo čisti poslovni izid in ROS brez izvedenih slabitev finančnih naložb.

Čisti poslovni izid

Dodana vrednost

uvodna beseda poslovodstva

NOVE POSLOVNE PRILOŽNOSTI, KAKOVOST IN KONKURENČNOST SO TEMELJI ZA MODERNO, RAZVOJNO NARAVNANO POŠTO SLOVENIJE

V zadnjih letih smo izvedli vrsto ukrepov, da bi ohranili finančno moč in trdnost Pošte Slovenije kot vodilnega ponudnika poštnih in nekaterih drugih storitev v Republiki Sloveniji ter ohranili kakovost poštnih storitev, ki nas uvršča v sam vrh evropskih poštnih operaterjev. Gospodarsko in finančno krizo smo pričakali v dobri finančni kondiciji in si nenehno prizadevali iskati ter uresničevati ustrezne rešitve za izboljšanje poslovanja. Napoved o počasnem gospodarskem okrevanju od nas zahteva še več drznosti in poguma pri sprejemanju odločitev. Zato bomo v prihodnje večino svoje energije usmerili v razvoj in nadgradnjo inovativnih, konkurenčnih, kakovostnih, zanesljivih ter varnih storitev, ki bodo zadovoljile želje in zahteve sodobnih uporabnikov naših storitev. Verjamemo, da bomo z izkušeno in strokovno ekipo zaposlenih, ki imajo dovolj volje, poguma in medsebojnega razumevanja, uspeli kljub težjim pogojem poslovanja doseči zastavljeno. Prepričani smo, da nam bodo pri tem prisluhnili tudi naši lastniki – država, regulatorji, ki krojijo naše poslovanje in poslovni partnerji, ki nas spremljajo v spremenjenih gospodarskih okoliščinah. Dolgoročni obstoj in uspeh Pošte Slovenije sta zagotovo v interesu vseh vpletenih akterjev.

POSLOVNO OKOLJE ZAHTEVA OD NAS VELIKO INOVATIVNOSTI

Leto 2013 je bilo za Pošto Slovenije v znamenju nadaljevanja zaostrenih gospodarskih in finančnih razmer. Pomembno je na poslovanje vplival ponoven upad količine poštnih storitev (v letu 2013 za 6 odstotkov), ki jih uporabniki nadomeščajo z elektronskimi načini komunikacije. Veliko pošiljateljev racionalizira svoje poslovanje in združuje račune ter jih nadomešča z elektronskimi. Gospodarska in finančna kriza vplivata tudi na aktivnosti posameznih podjetij, kar se kaže v zmanjševanju stroškov ter posledično v manjšem številu oddanih pošiljk. Nadaljujejo se zahteve po zniževanju cen poštnih storitev, za katere uporabniki iščejo ustrezne zamenljive storitve, ki so prilagojene njihovim potrebam. To na trgu pomeni še večjo moč posredne in neposredne konkurence, za katero mora Pošta Slovenije izvajati prenos poštnih pošiljk po predpisani kakovosti in ceni, ki jo določa regulator – Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Poslovno okolje terja svoj davek tudi pri naših uporabnikih, saj iz meseca v mesec težje poravnavajo zapadle obveznosti. Ni zanemarljiva večja rast stroškov, ki jih ima Pošta Slovenije zaradi uvedbe davka na finančne storitve, Zakona za uravnoteženje javnih financ, Zakona o davku od srečk in nove stopnje davka na dodano vrednost.

Na navedene dejavnike Pošta Slovenije nima vpliva. Zato si upad prihodkov prizadevamo ublažiti s prihodki od novih poslov in z razvojem storitev, poslovni izid pa izboljšati tudi z racionalizacijskimi ukrepi in varčevanjem. Prvi rezultati naših prizadevanj se kažejo že v začetku letošnjega leta, še več si obetamo v sredini in proti koncu leta. Z doslednim izvajanjem ukrepov za izboljšanje poslovanja bomo lahko nadaljevali pot do moderne, razvojno naravnane Pošte Slovenije in tako upravičili izkazano zaupanje naših deležnikov, v prvi vrsti uporabnikov naših storitev, lastnikov in nadzornikov.

V SVOJI DEJAVNOSTI OSTAJAMO NAJMOČNEJŠI IN S SOLIDNIM REZULTATOM

Pošta Slovenije je lani kljub težki gospodarski situaciji in upadanju klasičnih poštnih storitev kot posledici spremenjenih navad uporabnikov uspela doseči pozitivni izid iz poslovanja. Vendar zaradi 20,5 milijona evrov nepredvidenih slabitev naložb v Novo kreditno banko Maribor in Poštno banko Slovenije, leto 2013 zaključujemo z negativnim čistim poslovnim izidom v višini 16,7 milijona evrov. Brez omenjenih slabitev, ki jih v letu 2014 ne načrtujemo več, bi lansko leto zaključili s pozitivnim poslovnim izidom v višini 4,1 milijona evrov. Posledice zaostrenih gospodarskih in finančnih razmer, upad števila klasičnih poštnih storitev, pritiski na zniževanje cen in ostali dejavniki, ki krojijo trenutno poslovno okolje Pošte Slovenije so botrovali šestodstotnemu upadu poslovnih prihodkov. Lani smo opravili 973,5 milijona storitev, od tega kar 93 odstotkov poštnih storitev, ki skupno predstavljajo 77 odstotkov vseh prihodkov Pošte Slovenije. Upad smo zabeležili tudi na področju denarnih in drugih storitev, medtem ko smo pri mednarodnih storitvah dosegli rast števila tako pisemskih pošiljk kot ekspresnih, kurirskih in paketnih storitev.

Na drugi strani smo uspeli z varčevalnimi ukrepi in racionalizacijo poslovanja zmanjšati stroške za tri odstotke, predvsem na področju stroškov dela, storitev in materiala. Po izkušnjah evropskih poštno- -logističnih operaterjev se bomo še naprej srečevali z upadanjem števila pisemskih pošiljk zaradi elektronskega načina komuniciranja kot tudi z zmanjševanjem števila ostalih klasičnih poštnih storitev. Temu še bolj pritrjuje dejstvo, da so aktivno pridobivanje dodatnih poslov, razvoj novih in nadgradnja obstoječih storitev ter mednarodno povezovanje ključni za dolgoročni konkurenčni položaj Pošte Slovenije na domačem in evropskem trgu.

NAŠIM UPORABNIKOM ZAGOTAVLJAMO NAJVIŠJO KAKOVOST IN VARNOST

V Pošti Slovenije ne odstopamo od standardov najvišje kakovosti za izvajanje naših storitev. Za svoje delo pa smo tudi nagrajeni. Prepričani smo, da je dobro opravljeno delo ključ do ohranitve tako ugleda Pošte Slovenije med našimi uporabniki in ostalimi deležniki kot tudi za doseganje uspešnih rezultatov. In zagotovo je kakovost tista, ki prinaša zaupanje naših uporabnikov in je temelj za trdno sodelovanje v prihodnosti. Pošta Slovenije se že več let zaporedoma uvršča v sam vrh evropskih operaterjev po doseganju standardov kakovosti v poštno-logističnem sektorju. Tako je bilo tudi lani, ko so naši pismonoši v enem dnevu prebivalcem Slovenije dostavili 97 odstotkov pošiljk. V mednarodnem poštnem prometu pa je Pošta Slovenije uspela dan po prispetju dostaviti 95,8 odstotka pošiljk, kar nas uvršča v sam vrh evropskih poštnih operaterjev.

Omeniti velja tudi nagrade, ki smo jih prejeli za svoje delovanje v letu 2013. Tako smo od Inštituta za korporativne varnostne študije in slovenskega Združenja za korporativno varnost prejeli nagrado za najvarnejše podjetje v Sloveniji, kar je predvsem odraz naših prizadevanj v zadnjih nekaj letih – tudi oz. predvsem kot posledica povečanega števila kaznivih dejanj med leti 2007 in 2011. Takšno priznanje seveda pomeni pohvalo za dosedanjo raven korporativne varnosti in zavezo za nadaljnji razvoj tega pomembnega segmenta. Dejstvo je, da Pošta Slovenije danes razpolaga z nekaterimi najsodobnejšimi varnostnimi sistemi, tako v Sloveniji kakor tudi v evropskem merilu, kar je prepoznala tudi strokovna javnost. Od nemškega podjetja Mobotix, ki je vodilni proizvajalec visokoresolucijskih kamer na svetu, pa smo prejeli nagrado »Partner of the Year 2013« zaradi najbolje pripravljenega in vodenega projekta izgradnje sistema video nadzora.

Za svoj projekt »Strategija energetske učinkovitosti Pošte Slovenije«, ki smo ga izdelali v okviru izobraževanja EUREM, smo v kategoriji velikih podjetij prejeli glavno nagrado »Evropski energetski menedžer leta 2013«. Osnovni cilj projekta EUREM, ki ga v okviru izobraževanja European Energy Manager v Sloveniji izvaja Center za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Stefan, je priprava in izvedba kakovostnega izobraževanja, ki bo energetskim menedžerjem ponudilo čim širši obseg znanja, ki ga potrebujejo pri svojem delu, in jih spodbudilo k medsebojnemu sodelovanju v okviru mreže evropskih energetskih menedžerjev.

Pri investicijah Pošte Slovenije, ki jih je bilo lani za dober milijon in pol več kot v letu 2012, smo velik poudarek namenili varnosti, saj je ena izmed naših ključnih področij. Ocenjujemo, da smo uspeli vzpostaviti integralen varnostni sistem, ki vključuje fizično, mehansko in tehnično varovanje ter je podprt z organizacijskimi in kadrovskimi ukrepi.

Ne glede na napovedano dolgotrajno gospodarsko okrevanje v Pošti Slovenije sledimo načelu, da moramo tudi v prihodnje vlagati v izvajanje tekočega poslovanja in predvsem v razvoj projektov, ki bodo zagotavljali rast prihodkov in izboljšali procese našega delovanja.

RAZVIJAMO MODERNE IN TEHNOLOŠKO NAPREDNE STORITVE

Našo usmeritev, da postanemo moderna družba, narekuje razvoj. Dobro se zavedamo, da brez razvoja in sprememb ne bo nujnega napredka. Za zagotavljanje novih, tehnološko naprednih rešitev na področju informacijske tehnologije je Pošta Slovenije v letu 2013 izvedla vrsto prilagoditev, tudi na področju prestrukturiranja in reorganizacije. Produktni in centralizirani organiziranosti namesto regionalne oziroma teritorialne organiziranosti, ki so jo danes ponovno uspešni evropski poštni operaterji uvedli že pred leti, sledimo tudi v Pošti Slovenije. Pri informacijskih storitvah, kjer smo lani kljub padcu trga beležili 13-odstotno rast prihodkov, stavimo na povezovanje s poslovnimi partnerji in razvoj vrhunskih rešitev na področju storitev računalništva v oblaku tako za vsakodnevno rabo kot za zahtevne uporabnike. Z rešitvami, ki jih nudi eden največjih in najsodobnejših informacijskih sistemov, lahko Pošta Slovenije opravlja moderne in tehnološko najbolj zahtevne storitve tudi za državo oziroma njene organizacijske enote. Priložnosti, ki jih v Pošti Slovenije prepoznavamo na področju ponudbe informacijskih storitev, je še veliko. Z enim izmed večjih informacijskih sistemov, ki ga načrtno gradimo že od leta 2002, lahko skupaj s partnerji nadgrajujemo obstoječe in razvijamo nove storitve. Tako smo se na povabilo našega dolgoletnega poslovnega partnerja Hewlett-Packarda (HP) pridružili njihovemu posebnemu partnerskemu programu »HP Cloud Agile Partnership«, ki nudi najsodobnejše storitve računalništva v oblaku. Medtem ko HP poskrbi za popolno informacijsko opremljenost naročnika storitev v oblaku, Pošta Slovenije zagotavlja brezhibno delovanje, varnost in sledenje tehnološkemu razvoju. S tem namenom bomo v naslednjih letih nadaljevali z vlaganji tako na področju strokovnega izobraževanja zaposlenih, da bodo lahko razvijali konkurenčne in kakovostne informacijske storitve, kot v nadaljnji razvoj informacijskega sistema.

S STRATEŠKIMI UKREPI ODLOČNO STOPAMO V PRIHODNOST

Kljub težkim poslovnim okoliščinam smo lahko ponosni na dosežene rezultate v letu 2013, saj smo iz svojega rednega poslovanja ustvarili pozitivni izid, uspeli delno nadomestiti izpad prihodkov od klasičnih storitev z novimi posli, ohranili močno ekipo zaposlenih z jasno vizijo in utrdili zaupanje naših uporabnikov.
Vendar bomo morali za dolgoročni obstoj na trgu, pričakovano dobičkonosnost in za zagotavljanje socialne ter finančne varnosti zaposlenih, nadaljevati z razvojnimi ukrepi in aktivnostmi, ki smo jih vključili v Strateški razvojni program za obdobje od leta 2014 do leta 2017. V programu, ki bo Pošto Slovenije z nujnim prestrukturiranjem vodil v moderno družbo, kot to narekujejo razvoj in trendi v poštno-logistični dejavnosti na domačem in evropskem trgu, smo si zadali izvedbo ključnih strateških usmeritev:

• ohraniti vodilni tržni delež na področju poštnih storitev;
• utrditi položaj vodilnega izvajalca paketnih storitev in postati prepoznaven izvajalec na trgu logističnih storitev;
• postati pomemben izvajalec jutranje dostave časopisnih in drugih edicij;
• postati vodilni ponudnik za storitve neposrednega trženja;
• postati eden izmed vodilnih ponudnikov varnih informacijskih storitev;
• s širitvijo ponudbe v poštnih poslovalnicah strankam omogočiti celovit nabor storitev na enem mestu;
• s PBS ohraniti položaj vodilnega ponudnika storitev plačilnega prometa in storitev na transakcijskih računih za fizične osebe in male podjetnike.

V Pošti Slovenije se zavedamo, da nas v letu 2014 čakajo še ostrejši pogoji poslovanja kot doslej. Zato bo treba premagati marsikateri izziv, ki nam ga na pot postavljata zaostreno poslovno okolje in gospodarska kriza, da bodo vse črke na papirju postale dejanja. Vendar v poslovodstvu verjamemo, da nam bo z doslednim, strokovnim in odgovornim delom uspelo uresničiti zastavljene strateške usmeritve.

Kljub zahtevnemu obdobju, ki je pred nami, ne bomo dopustili, da se nam cilji izmaknejo ali izzivi postanejo nedosegljivi. Prav nasprotno, potrudili se bomo, da slednji iz nas izvlečejo najboljše. Najboljše tako za vas, cenjeni poslovni partnerji, kot tudi za vse uporabnike poštnih storitev.

Mag. Igor Marinič namestnik generalnega direktorja

Mag. Boris Novak generalni direktor

Vinko Filipič član poslovodstva

Izjava o upravljanju družbe Pošta Slovenije d.o.o.

V skladu s Kodeksom upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije (v nadaljevanju Kodeks), z dne 15. maja 2013, s Priporočili upravljavca posrednih in neposrednih kapitalskih naložb RS, z dne 12. aprila 2013, ter Aktom o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije d. o. o., z dne 27. septembra 2012, družba kot del poslovnega poročila podaja naslednjo izjavo o upravljanju Pošte Slovenije d.o.o.

Sklicevanje na Kodeks

Pošta Slovenije pri svojem poslovanju in poročanju dosledno upošteva vsa določila iz Kodeksa.

Izvajanje priporočil SOD

Pošta Slovenije pri poslovanju upošteva priporočila Slovenske odškodninske družbe (SOD), razen priporočila št. 11 (Doseganje kakovosti in odličnosti poslovanja družb), saj Pošta Slovenije ne uporablja modela odličnosti EFQM ampak model BSC (Balanced Scorecard).

Izjava uprave o odgovornosti in o neŠkodovanju

Poslovodstvo družbe Pošta Slovenije d. o. o. izjavlja, da v celoti potrjuje letno poročilo Pošte Slovenije d. o. o., z vsemi sestavnimi deli, izkazanimi v tem dokumentu, za poslovno leto, ki se je končalo na dan 31. december 2013.

Obvladujoča družba Pošta Slovenije d. o. o. ni uporabila svojega vpliva, da bi pripravila družbe v skupini do tega, da bi zase opravile škodljive pravne posle ali da bi kaj storile ali opustile v svojo škodo. Družbe so v okoliščinah, ki so jim bile znane v trenutku pravnih poslov z matično družbo, za vsak pravni posel dobile ustrezna plačila in niso bile prikrajšane.

Maribor, 20. maj 2014

Mag. Boris Novak generalni direktor

Mag. Igor Marinič namestnik generalnega direktorja

Vinko Filipič član poslovodstva

POROČILO O DELU NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet družbe Pošta Slovenije d. o. o. je v letu 2013 na osmih rednih, dveh korespondenčnih in dveh izrednih sejah, v skladu z zakonodajo in skrbnostjo, ki se od njega zahteva, nadzoroval poslovanje družbe Pošta Slovenije d. o. o. Seje je pisno skliceval in njihov dnevni red določil predsednik nadzornega sveta. Vsi člani nadzornega sveta so v letu 2013 svojo funkcijo opravljali vestno, sej so se redno udeleževali in v razpravah ter pri odločanju aktivno sodelovali.

Nadzorni svet je v skladu z Aktom o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije d. o. o. sestavljen iz šestih članov. Štiri člane imenuje ustanovitelj, dva člana pa izvoli svet delavcev Pošte Slovenije d. o. o. Člani nadzornega sveta so imenovani oz. izvoljeni za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni.

Nadzorni svet so v letu 2013 sestavljali člani:

• dr. Davorin Kračun, predsednik,
• Peter Premk, namestnik predsednika,
• Samo Sanzin, član,
• mag. Barbara Gorjup, članica,
• Božidar Pograjc, član in
• Rudi Matjašič, član.

Člani nadzornega sveta so neodvisni in pri opravljanju funkcije upoštevajo cilje družbe, katerim podredijo morebitne drugačne osebne ali posamične interese. Ker imajo v okviru sestave potrebna ekonomska in pravna znanja, je zagotovljeno učinkovito in strokovno delo nadzornega sveta. Prav tako v okviru revizijske komisije in kadrovske komisije nadzorni svet sodeluje s priznanima strokovnjakoma s področja revizije, ekonomije in prava kot zunanjima članoma.

Na sejah se je nadzorni svet seznanil z letnim poročilom družbe Pošte Slovenije d. o. o. za poslovno leto 2012, s tekočim poslovanjem družbe na podlagi poročil poslovodstva, s spremembami pogojev poslovanja glede na poslovni načrt in z načrti poslovanja družbe v prihodnje. Preveril je formalne vidike v zvezi z letnim poročilom družbe za poslovno leto 2013, ki je bilo izdelano v predpisanem roku. Na podlagi zagotovil poslovodstva, revizorjev in natančnega pregleda poročilo vsebuje vse sestavine, ki jih predpisuje veljavni Zakon o gospodarskih družbah. Letno poročilo tako vsebuje uvod, ki vključuje pomembnejše poudarke poslovanja družbe v letu 2013, predstavitev družbe oziroma splošne podatke, pomembnejše dogodke in dosežke družbe po zaključku obračunskega obdobja, uvodne besede poslovodstva družbe in poročilo predsednika nadzornega sveta družbe. Sledi poslovni del, ki podaja predstavitev poslanstva, vizije in strateških usmeritev družbe, makroekonomsko okolje in podrobno prikazuje sistem vodenja in upravljanja družbe, upravljanje s tveganji, analizo uspešnosti, poslovanje posameznih področij in predvideno smer razvoja družbe. Sledi računovodsko poročilo, v okviru katerega so predstavljeni vsi zahtevani računovodski izkazi družbe za poslovno leto 2013 z ustreznimi prilogami s pojasnili k izkazom oz. razkritji: izkaz poslovnega izida, izkaz vseobsegajočega donosa, bilanca stanja, izkaz gibanja kapitala in izkaz denarnega toka. Letno poročilo družbe Pošta Slovenije d. o. o. za poslovno leto 2013 je revidirala na skupščini imenovana revizijska družba Deloitte revizija d. o. o. Tako je letnemu poročilu priloženo tudi revizorjevo poročilo in predlog skupščini za uporabo bilančnega dobička.

V skladu s 3. odstavkom 272. člena ZGD-1 je poslovodstvo družbe Pošta Slovenije d. o. o. v odprtem roku predložilo nadzornemu svetu letno poročilo družbe za poslovno leto 2013 z revidiranimi računovodskimi izkazi in predlogom pokrivanja bilančne izgube, ki ga bo predložilo edinemu družbeniku, s čimer so bila določila ZGD-1 v celoti spoštovana.

Predlog sklepa o pokrivanju izgube

Bilančna izguba poslovnega leta 2013 znaša 2.096.279 EUR, kar je potrdil tudi pooblaščeni revizor. Predlog poslovodstva ustreza določilom 64. člena ZGD-1, zato poslovodstvo in nadzorni svet predlagata edinemu družbeniku, da sprejme sklep, da ostane nepokrita in se bo pokrivala iz čistih dobičkov naslednjih poslovnih let.

Ocena sodelovanja s poslovodstvom

V letu 2013 je poslovodstvo – generalni direktor mag. Boris Novak, namestnik generalnega direktorja mag. Igor Marinič in član poslovodstva Vinko Filipič – z nadzornim svetom dobro sodelovalo. K temu dodano dobro sodelovanje in dopolnjevanje med člani samimi je nadzornemu svetu omogočalo sprejemanje kompetentnih odločitev, v skladu z zakonodajo in pooblastili. Poslovodstvo je nadzornemu svetu pravočasno posredovalo dokumente, podatke in informacije, ki jih je nadzorni svet potreboval ter poročila in gradiva, da so se člani lahko dobro pripravili na njihovo obravnavo na sejah in odločanje. Poslovodstvo je poslovalo v skladu s pristojnostmi in pooblastili, ki mu jih dajeta zakonodaja in akt o ustanovitvi družbe, priporočila, ki jih je nadzorni svet podal, pa je upoštevalo. Nadzorni svet se je med poslovnim letom z delom poslovodstva seznanil predvsem preko poročanja na sejah nadzornega sveta in posredno preko poročil revizijske komisije nadzornega sveta. Pri izvedbi kadrovskih vprašanj je predhodno gradiva pregledala in mu pripravljala podlage za odločitev kadrovska komisija. Nadzorni svet ocenjuje, da je poslovodstvo uspešno kljubovalo nadaljujoči se gospodarski in finančni krizi in zasledovalo tako kratkoročne cilje kot tudi še aktualne dolgoročne cilje razvoja družbe, zapisane v ključnih veljavnih planskih dokumentih: poslovnem načrtu za leto 2013 in strateškem razvojnem programu za obdobje od leta 2014 do leta 2017. Ohranil se je pozitiven rezultat iz poslovanja, predvsem po zaslugi racionalizacije in zniževanja stroškov. Izkazana izguba pa je rezultat slabitve kapitalskih naložb. Poslovodstvo je kontinuirano spremljalo širše makroekonomsko okolje, neposredno gospodarsko okolje družbe in skozi analize posameznih tveganj ažurno obvladovalo oz. sprejemalo ukrepe, s katerimi se je odzivalo na izzive in priložnosti, ki so se pojavljali. Pomemben izziv preteklih let so bile in še bodo okoliščine poslovanja, ki so posledica Zakona o poštnih storitvah in liberalizacije trga poštnih storitev. To je področje, na katerem je bilo že veliko storjenega v preteklih poslovnih letih, hkrati pa je to področje, na katerem se bodo poslovodstvo, nadzorni svet in družba kot celota soočali z vedno novimi izzivi in priložnostmi. Uspešnost soočanja z izzivi in pravočasnega prepoznavanja priložnosti pa bo v veliki meri zaznamovalo tako kratkoročno kakor tudi dolgoročno poslovanje družbe. Poslovodstvo si je tudi ves čas prizadevalo slediti priporočilom sodobnega korporativnega upravljanja. Komunikacijo s poslovodstvom nadzorni svet ocenjuje kot ustrezno z vidika potrebnega seznanjanja nadzornega sveta za učinkovito opravljanje njegove nadzorne funkcije.

Poudarki dela nadzornega sveta

Nadzorni svet je v okviru svoje funkcije v poslovnem letu spremljal delo poslovodstva med sejami nadzornega sveta preko poročil poslovodstva, ki so stalnica rednih sej. Redno je bil seznanjen s poslovanjem družbe Pošta Slovenije d. o. o. v posameznih obdobjih leta in končno v celotnem letu 2013. Sproti se je preko poročil revizijske komisije seznanjal tudi s poslovanjem kapitalsko povezanih družb Pošte Slovenije d. o. o., sprejel je letno poročilo družbe za leto 2012 ter ustanovitelju, v skladu s predhodnim predlogom poslovodstva, predlagal delitev bilančnega dobička. Nadzorni svet je obravnaval predlog za imenovanje revizorja za poslovno leto 2013 in predlog za imenovanje posredoval ustanovitelju. Sprejel je poslovno – finančni načrt družbe za leto 2014 (s projekcijo za leti 2015 in 2016). Redno je spremljal gibanje cen storitev, ki jih družba opravlja na trgu. V skladu z aktom o ustanovitvi in danimi pristojnostmi je izdal soglasje poslovodstvu za glasovanje na skupščini družbe Poštna banka Slovenije, d. d. – Bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor d. d. in soglasja k sklenitvi posameznih pravnih poslov, kjer je bilo v skladu z aktom o ustanovitvi to zahtevano. Posebej se je seznanil s potrebo po dokapitalizaciji Poštne banke Slovenije d. d. Na podlagi poročil poslovodstva družbe in v zasledovanju ukrepov za izboljšanje poslovanja se je seznanjal z načrti nadomeščanja storitev v upadu z novimi storitvami, s preoblikovanjem pošt v pogodbene pošte ter drugimi ukrepi v okviru optimizacije poštnega omrežja. Obravnaval je poročilo o obvladovanju tveganj in katalog tveganj. Posebej je, po predhodni obravnavi s strani revizijske komisije nadzornega sveta, pozornost namenil metodologiji izračuna ekonomske upravičenosti posameznih naložbenih projektov v družbi. Seznanil se je tudi s pravno študijo o organizacijski umestitvi Službe notranje revizije v družbi in njenim sodelovanjem z nadzornim svetom in revizijsko komisijo ter s Pravilnikom o delu Službe notranje revizije. Obravnaval je poročilo o izdaji novih delnic Nove KBM d. d. in akcijski načrt o odpravi pomanjkljivosti navedenih v »Pismu poslovodstvu o ugotovitvah v okviru revizije računovodskih izkazov za leto, končano 31. 12. 2012. Posebej je obravnaval tudi spremembo seznama investicij za leto 2013 in problematiko invalidov v Pošti Slovenije.

Mnenje o delu poslovodstva

Poslovodstvo družbe je v letu 2013 nadaljevalo delo v sestavi: mag. Boris Novak – generalni direktor, mag. Igor Marinič – namestnik generalnega direktorja in Vinko Filipič.

Pri oceni poslovanja družbe Pošta Slovenije d. o. o. v letu 2013 je nadzorni svet posebno pozornost namenil učinkovitosti in gospodarnosti poslovanja, ugotavljanju aktivnosti poslovodstva družbe, ki bi vodile k zmanjševanju negativnih posledic splošne gospodarske in finančne krize ter dolgoročnemu ustvarjanju pozitivne vrednosti za lastnika.

Nadzorni svet tako ocenjuje, da je poslovodstvo Pošte Slovenije d. o. o. v neugodnih poslovnih okoliščinah v letu 2013 poslovalo uspešno in uresničevalo ključne zastavljene cilje. Pomembno je, da je rezultat iz poslovanja pozitiven kljub zaostrenim makroekonomskim pogojem in naraščanju konkurence v sektorju. Nadzorni svet pričakuje, da se bo v prihodnjih letih trend poslovanja izboljšal. Ta pričakovanja vsebuje tudi Strateški razvojni program za obdobje od leta 2014 do leta 2017.

Izgubo sta povzročili slabitvi dveh kapitalskih naložb v banke. V primeru NKBM je Pošta Slovenije d. o. o. delnice kupila na osnovi sklepa skupščine in je bila ta odločitev izven vpliva uprave in nadzornega sveta. V vseh letih so slabitve kvarile finančni rezultat, dokler ni vrednost naložbe v letu 2013 ugasnila v okviru makroekonomskih odločitev o prestrukturiranju bančništva v Sloveniji. Nadaljnjih slabitev ne bo več.

V primeru Poštne banke Slovenije je izguba rezultat prav tako širših okoliščin, povezana s problemi bančništva v Sloveniji nasploh, ki se jim tudi Poštna banka Slovenije ni mogla izogniti. Pošta Slovenije je bila v Poštni banki Slovenije manjšinski delničar. Nadzorni svet zahteva, da poslovodstvo Pošte Slovenije d. o. o. v okviru svojih pristojnosti sodeluje pri ugotavljanju morebitne kazenske in civilne odgovornosti odgovornih v Poštni Banki Slovenije in, v kolikor analize pokažejo razlog za to, uveljavljanju morebitne odškodninske odgovornosti.

Delo revizijske komisije nadzornega sveta

Revizijska komisija nadzornega sveta Pošte Slovenije d. o. o. v sestavi predsednice mag. Barbare Gorjup in članov Sama Sanzina, Božidarja Pograjca in dr. Maje Zaman Groff kot zunanje članice se je v letu 2013 sestala na šestih rednih sejah. Revizijska komisija nadzornega sveta Pošte Slovenije d. o. o. je opravljala naloge v skladu z zakonskimi pristojnostmi, za leto 2013 sprejetim načrtom dela revizijske komisije in sklepi nadzornega sveta.

Revizijska komisija je sodelovala pri postavitvi ključnih področij predrevizije, se seznanila z ugotovitvami predrevizije računovodskih izkazov družbe Pošta Slovenije d. o. o. za leto 2012 s strani revizijske družbe Deloitte revizija d. o. o. in s poslovanjem družbe Pošta Slovenije d. o. o. v letu 2012. Seznanila se je z letnim poročilom službe notranje revizije za leto 2012, njenim načrtom aktivnosti za leto 2013 in se vse leto 2013 redno seznanjala z medletnimi poročili o delu službe notranje revizije in poročili o izvajanju njenih priporočil. Revizijska komisija se je seznanila tudi z letnim poročilom na področju upravljanja tveganj Pošte Slovenije d. o. o. za leto 2012, planom aktivnosti upravljanja tveganj Pošte Slovenije d. o. o. za leto 2013 z njihovim finančnim ovrednotenjem in se redno vse leto 2013 seznanjala z obdobnimi poročili na področju upravljanja tveganj. Revizijska komisija se je seznanila tudi s končnim poročilom o opravljeni reviziji analize kontrol v aplikaciji UPO in IlPost, s pravno študijo o organizacijski umestitvi službe notranje revizije v Pošti Slovenije d. o. o. in njenim sodelovanjem z nadzornim svetom in revizijsko komisijo. Na podlagi zadolžitve nadzornega sveta se je intenzivno ukvarjala s pregledom možnih meril za določanje / izračun spremenljivega prejemka članov poslovodstva v skladu z veljavno zakonodajo.

Na vseh sejah se je seznanjala z ocenami medletnega poslovanja družbe Pošta Slovenije d. o. o. in še posebno pozornost posvečala finančnim in računovodskim podatkom. Revizijska komisija se je seznanila z ugotovitvami revizije računovodskih izkazov družbe Pošta Slovenije d. o. o. za leto 2012, obravnavala predlog poslovodstva o uporabi bilančnega dobička Pošte Slovenije d. o. o. za leto 2012, se seznanila s pismom poslovodstvu s strani revizijske družbe Deloitte revizija d. o. o., letnim poročilom Pošte Slovenije d. o. o. za leto 2012, revizorjevim mnenjem in izdelala poročilo o svojem delu v letu 2012 z oceno letnega poročila Pošte Slovenije d. o. o. za leto 2012.

Ob tem je nadzornemu svetu podala predlog imenovanja kandidata za revizorja letnega poročila družbe Pošta Slovenije d. o. o. za leto 2013 in se seznanila s pogodbo o revidiranju letnega poročila družbe Pošta Slovenije d. o. o. za leto 2013, s terminskim planom in predlagano vsebino predrevizije računovodskih izkazov družbe Pošta Slovenije d. o. o. za leto 2013. Obravnavala je informacijo o poslovanju kapitalsko povezanih družb družbe Pošta Slovenije d. o. o. v letu 2012 in njihove načrte za leto 2013 in se redno kvartalno seznanjala z ocenami njihovega medletnega poslovanja. Revizijska komisija je pregledala tudi prenovljeni pravilnik o delu službe notranje revizije, intenzivno pa se je vse leto ukvarjala z metodologijo izračuna ekonomske upravičenosti posameznih naložbenih projektov v Pošti Slovenije d. o. o. in predlagala njeno celovito prenovitev s pomočjo zunanjega strokovnjaka. Opravila je razgovor z imenovanim revizorjem glede predrevizije računovodskih izkazov skupine Pošta Slovenije in družbe Pošta Slovenije d. o. o. za leto 2013, se seznanila z informacijo o pripravi poslovnega načrta za leto 2014 in izhodišči za poslovni načrt za leto 2014. Obravnavala je osnutek novele strateškega razvojnega programa Pošte Slovenije d. o. o. za obdobje 2014 – 2017 in poslovni načrt Pošte Slovenije d. o. o. za leto 2014 s projekcijama za leti 2015 in 2016. Seznanila se je s katalogom tveganj Pošte Slovenije d. o. o. za poslovni načrt za leto 2014, sprejela načrt aktivnosti revizijske komisije za leto 2014 in izvedla samoocenitev revizijske komisije nadzornega sveta za delo v letu 2013, s tem pa postavila osnove svojega dela za naslednje leto.

Na sejah revizijske komisije so bili prisotni vsi njeni člani. Člani nadzornega sveta, ki niso člani revizijske komisije, so bili o delu revizijske komisije seznanjeni na način, da so prejemali zapisnike sej, poleg tega pa je revizijska komisija o svojem delu redno poročala na sejah nadzornega sveta. Revizijska komisija je skrbno pregledala revizorjevo poročilo, ki vsebuje njegovo pozitivno mnenje. Na podlagi podatkov in razkritij v letnem poročilu Pošte Slovenije d. o. o. za leto 2013, dodatnih pojasnil strokovnih služb, pojasnil revizorja in njegovega neodvisnega poročila o računovodskih izkazih družbe, komisija ocenjuje:

• da je revizor opravil svoje delo strokovno, v skladu z veljavno zakonodajo in poslovno prakso,
• da je letno poročilo v vseh pomembnih pogledih sestavljeno v skladu z zahtevami ZGD-1,
• da računovodski izkazi izkazujejo resničen in pošten prikaz premoženjskega in finančnega položaja družbe na dan 31. 12. 2013
  ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

Delo kadrovske komisije nadzornega sveta

Kadrovsko komisijo sestavljajo dr. Davorin Kračun, ki je tudi predsednik komisije in Peter Premk ter dr. Borut Bratina, ki je njen zunanji član. Komisija se je v letu 2013 sestala en krat in pripravila podlage nadzornemu svetu za sprejem meril uspešnosti za določanje spremenljivega prejemka članov poslovodstva.

Revizorjevo poročilo

Nadzorni svet je skrbno pregledal revizorjevo poročilo, ki vsebuje njegovo mnenje brez pridržka. Glede na vsebino in dodatne informacije ugotavlja, da je revizor opravil svoje delo strokovno in v skladu z veljavno zakonodajo ter poslovno prakso. Na revizorjevo poročilo nadzorni svet nima pripomb.

Stališče nadzornega sveta do Letnega poročila 2013

Nadzorni svet je skrbno pregledal s strani poslovodstva predloženo letno poročilo družbe Pošta Slovenje d. o. o. za poslovno leto 2013. Letno poročilo je sestavljeno jasno in pregledno. Nadzorni svet ocenjuje, da prikazuje resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja in poslovnega izida v letu 2013. Nanj nima nobenih pripomb, ki bi ga kakor koli zadrževale pri sprejetju odločitve o potrditvi le-tega. Zato je nadzorni svet v skladu s 3. odstavkom 282. člena ZGD-1 potrdil letno poročilo družbe Pošta Slovenije d. o. o. za poslovno leto 2013. Navedeno poročilo je sprejel v odprtem roku, t. j. pred iztekom enega meseca od dneva, ko je poslovodstvo družbe predložilo letno poročilo za leto 2013 nadzornemu svetu.

Poročilo o preveritvi letnega poročila družbe Pošta Slovenije d. o. o. za poslovno leto 2013 in predlog za kritje bilančne izgube poslovnega leta je nadzorni svet izdelal v skladu s 64. členom ZGD-1 in je namenjeno edinemu družbeniku družbe Pošta Slovenije d. o. o.

Maribor, 30. maj 2014

Dr. Davorin Kračun predsednik nadzornega sveta

1. SploŠni podatki

1.1 osebna izkaznica

1.2 dejavnost

Ključno področje delovanja v družbi in njena primarna dejavnost je izvajanje univerzalne poštne storitve, ob tem pa imajo v družbi veliko vlogo tudi druge poštne in kurirske storitve, storitve informatike, denarne storitve in prodaja blaga. Razen teh Pošta Slovenije (PS) opravlja še vrsto drugih dejavnosti.

1.3 upravljanje družbe

Družbo upravlja skladno z Zakonom o gospodarskih družbah ustanovitelj, to je Republika Slovenija, ki je v letu 2013 uresničevala ustanoviteljske pravice prek SOD-a.

Organa družbe sta nadzorni svet in poslovodstvo.

V skladu z aktom o ustanovitvi družbe je nadzorni svet sestavljen iz šestih članov, od katerih štiri člane imenuje ustanovitelj, dva člana pa izvoli svet delavcev Pošte Slovenije. Nadzorni svet so v letu 2013 sestavljali člani:

• dr. Davorin Kračun, predsednik,
• Peter Premk, namestnik predsednika,
• Samo Sanzin, član,
• mag. Barbara Gorjup, članica,
• Božidar Pograjc, član, in
• Rudi Matjašič, član.

Poslovodstvo Pošte Slovenije sestavljajo generalni direktor, namestnik generalnega direktorja in član poslovodstva. Imenuje in razrešuje jih nadzorni svet družbe za dobo petih let, z možnostjo večkratnega ponovnega imenovanja.
Omejitve poslovodstva pri zastopanju družbe so opredeljene v 30. členu Akta o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije d. o. o. V skladu z veljavnim aktom o ustanovitvi zastopata družbo skupaj dve poslovodji.

V letu 2103 so bili v poslovodstvu:

• mag. Boris Novak, generalni direktor,
• mag. Igor Marinič, namestnik generalnega direktorja, in
• Vinko Filipič, član poslovodstva.

Poslovodniki Pošte Slovenije so hkrati člani nadzornih svetov v nekaterih drugih družbah, in sicer: mag. Boris Novak je predsednik nadzornega sveta Poštne banke Slovenije, d. d., in član nadzornega sveta Športne loterije d. d., mag. Igor Marinič je član nadzornega sveta Moja naložba – pokojninska družba d. d., Vinko Filipič pa je predsednik nadzornega sveta družbe EPPS d. o. o. in član nadzornega sveta Poštne banke Slovenije, d. d.

1.4 ORGANIZACIJSKA SHEMA

Skladno z odredbo o notranji organiziranosti Pošte Slovenije d. o. o. družbo sestavljajo poslovodstvo, pooblaščenci in svetovalci poslovodstva, štabne službe, področja in poslovne enot (PE).

V strokovnih službah družbe so:

• štabne službe: Služba notranje revizije, Služba korporativnega komuniciranja, Služba poslovnih procesov in Služba poslovnega sekretariata;
• področja: Področje globalne logistike, Področje trženja, Področje informacijske tehnologije, Področje računovodstva, Področje financ, Področje investicij in nabave, Področje kadrovskih in pravnih zadev, Področje mednarodnih odnosov, Področje razvoja in tehnologije storitev ter Področje korporativne varnosti in nadzora.

Na območju Slovenije imamo devet poslovnih enot s sedeži v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu.

ORGANIGRAM POŠTE Slovenije

1. SPLOŠNI PODATKI

Hitri dostop

• 1.1 OSEBNA IZKAZNICA
• 1.2 DEJAVNOST
• 1.3 UPRAVLJANJE DRUŽBE
• 1.4 ORGANIZACIJSKA SHEMA

2. Poslovno poročilo

2.1 POSLANSTVO, VIZIJA IN STRATEŠKE USMERITVE POŠTE SLOVENIJE

POSLANSTVO

Zagotavljati razvoj ter kakovostno, konkurenčno in zanesljivo izvajanje:

• poštnih storitev,
• logističnih storitev,
• denarnih storitev,
• varnih elektronskih poštnih storitev,
• storitev uporabe globalnega poštnega informacijskega in komunikacijskega omrežja in
• prodaje trgovskega blaga za prebivalstvo in pravne subjekte v domačem in mednarodnem okolju.

Prispevati k:

• nacionalnemu razvoju tudi na demografsko ogroženih območjih,
• zadovoljstvu državljanov kot uporabnikov storitev,
• večanju konkurenčnosti in poslovne učinkovitosti podjetij in drugih poslovnih subjektov.

Vizija

Biti najpomembnejši in največji izvajalec poštnih in z njimi povezanih logističnih storitev v Sloveniji tudi po liberalizaciji poštnega trga v EU.

Razvijati pripadnost in lojalnost zaposlenih, vlagati v njihovo znanje ter zagotavljati njihovo socialno varnost.

Zagotavljati dolgoročno plačilno sposobnost in optimalno donosnost vloženega kapitala.

STRATEŠKE usmeritve Pošte Slovenije

Zaradi gospodarske in finančne krize so se spremembe v poslovnem okolju in poslovanju Pošte Slovenije, ki so se začele v letu 2012, nadaljevale z enako intenzivnostjo v letu 2013. Povečana konkurenca, upad klasičnih poštnih storitev in storitev plačilnega prometa, aktivnosti regulatorjev (AKOS, AVK) in spremembe na področju zakonodaje so imele ključen vpliv na poslovanje v letu 2013. Upad klasičnih storitev in storitev plačilnega prometa je trajne narave, gre za nepovratne procese, ki bodo imeli pomemben vpliv na poslovanje v letu 2014 ter prihodnjih letih. Spremembe na področju zakonodaje v letu 2012 in 2013 (Zakon za uravnoteženje javnih financ, Zakon o davku na finančne storitve (ZDFS), Zakon o davku od srečk in nove stopnje davka na dodano vrednost) so vplivale na povečanje stroškov v 2013. Za doseganje ciljev v prihodnosti bodo še naprej ključne poštne, finančne in logistične storitve ter njihova diverzifikacija.

Kot odziv na prej navedeno je Pošta Slovenije pripravila Strateški razvojni program za obdobje od 2014 do 2017, za katerega je nadzorni svet Pošte Slovenije podal pozitivno mnenje.

Na stalne spremembe okolja, splošno gospodarsko krizo, globalizacijo, spremenjene navade strank, liberaliziran poštni trg in visoke fiksne stroške vzdrževanja celotne poštne mreže bomo na Pošti Slovenije odgovorili z implementacijo naslednjih strateških usmeritev:

1. Nadaljevali bomo z aktivnostmi na področju storitev na petih ključnih razvojnih področjih:

   – paketi in logistika – kjer bomo utrdili položaj vodilnega izvajalca paketnih storitev in postali prepoznaven izvajalec na trgu logističnih storitev;
   – jutranja dostava – postali bomo pomemben izvajalec na področju jutranje dostave časopisnih in drugih edicij ter kolportaže;
   – neposredno trženje – z razvojem novih in nadgradnjo obstoječih storitev se bomo pozicionirali kot vodilni nacionalni ponudnik tovrstnih storitev (direktna pošta, naslovljena in delno naslovljena ter nenaslovljena pošta);
   – i-storitve – postali bomo eden izmed vodilnih ponudnikov varnih i-storitev (digitalna identiteta, digitalna varna hramba, digitalna varna pošta, IT-infrastruktura, digitalna pisarna idr.);
   – storitve v poštnih poslovalnicah – širili bomo nabor storitev.
   

2. Do hitrejše realizacije ciljev na predstavljenih ključnih področjih bomo prišli z akvizicijo, ustanavljanjem novih hčerinskih družb, kapitalskimi vlaganji in poslovnimi partnerstvi.
3. Ohranjali bomo vodilni tržni delež na področju poštnih storitev ter v sodelovanju s PBS status vodilnega ponudnika storitev plačilnega prometa in storitev na transakcijskih računih za fizične osebe in male podjetnike.
4. Modernizirali oz. avtomatizirali bomo poslovanje na področju predelave pisemskih in paketnih pošiljk ter nenaslovljene direktne pošte, kar je osnova za fleksibilnejše poslovanje tako z vidika izvajanja storitev kot potrebnih kadrovskih resursov.
5. Optimizirali bomo poštno mrežo (sprememba delovnih časov pošt, pogodbene pošte, premične pošte, sprememba lokacij ipd.) in dostavo pošiljk (centralizacija in optimizacija dostave).
6. V središču vseh prizadevanj je uporabnik, ki mu je omogočeno preprosto in prijazno poslovanje s Pošto Slovenije.
7. Zaposleni smo srce Pošte Slovenije in ključ do zadovoljnih uporabnikov: stalno skrb bomo namenjali strokovnemu izobraževanju in prizadevanju, da pritegnemo in obdržimo uspešne strokovnjake. Vzpostavljali bomo kulturo, ki temelji na vrhunski izvedbi.
8. Vodili bomo aktivno in odgovorno, ekološko naravnano politiko ter upoštevali načela gospodarnosti v vseh poslovnih funkcijah podjetja.
9. Zagotavljali bomo sodobni informacijski sistem, ki bo sredstvo za doseganje strateških ciljev podjetja.

Realizacija predstavljenih strateških usmeritev Pošti Slovenije zagotavlja dobre poslovne rezultate tudi v prihodnjih letih.

2.2 POSLOVNO OKOLJE

Makroekonomsko okolje¹

V letu 2013 se je BDP v Sloveniji glede na prejšnje leto zmanjšal za 1,1 odstotka. Razmere na trgu dela so se konec leta 2013 dodatno zaostrile, tako da je bilo v celem letu 2013 število delovno aktivnih za 2 odstotka manjše od leta 2012. Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je v zadnjem četrtletju 2013 povečala in je bila medletno višja za 0,5 odstotka.

Obeti za okrevanje gospodarske dejavnosti v nadaljnjih letih so negotovi in povezani z uresničevanjem predpostavke postopnega okrevanja v mednarodnem okolju, uveljavitve trajnejših sistemskih rešitev za reševanje evrske dolžniške krize in posledične stabilizacije razmer na mednarodnih finančnih trgih. Napoved za leto 2014 predvideva upad BDP za 0,8 odstotka in inflacijo v višini 1,9 odstotka.

Zakonodajno okolje

Za Pošto Slovenije (PS) je ključen Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-2), v katerem so določeni pogoji in izvajanje poštnih storitev v Republiki Sloveniji (RS), kar ima velik vpliv na uspešnost poslovanja Pošte Slovenije. Določbe tega zakona opredeljujejo med drugim izvajanje poštnih storitev in pogoje izvajanja univerzalnih poštnih storitev ter določajo pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS). Pošta Slovenije poskuša s svojimi aktivnostmi konstruktivno sooblikovati spremembe na področju ZPSto-2 in njegovo izvajanje, da bo v skladu s prakso v Evropski uniji (EU) in odraz spremenjenih pričakovanj uporabnikov, ki so v veliki meri posledica strukturnih sprememb v poštnem sektorju. PS je v letu 2013 izvedla številne aktivnosti za odpravo negativnih posledic prej omenjenega zakona, vključno s predlogom sprememb ZPSto-2.

V letu 2013 so imele naslednje spremembe na področju zakonodaje vpliv na višje stroške:

• Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) od junija 2012, ki je pri Pošti Slovenije vplival na povišanje stroškov študentskega dela in znižanje prihodkov iz naslova pošiljanja odločb.
• Zakon o davku na finančne storitve (6,5 %) konec leta 2012 (davek se je prvič obračunal za mesec marec 2013).
• Z julijem 2013 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314-A), ki je povišal splošno stopnjo z 20 % na 22 % in nižjo stopnjo z 8 % na 9,5 % od davčne osnove po Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1).
• Zakon o davku od srečk, sprejet julija 2013 (davek se je prvič obračunal za mesec september 2013).
• Zakon o plačilnih sistemih in storitvah (ZPlaSS) je omogočil nove konkurente na področju plačilnega prometa.
• Nov Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) velja od 12. aprila 2013 in omogoča fleksibilnejše zaposlovanje,kar je za Pošto Slovenije ugodno.

Na področju mednarodnega poslovanja postajajo varnost in carinske zahteve vse pomembnejši dejavniki. Varnost letalstva in državnih meja ima in bo po predvidevanjih Svetovne poštne zveze (Universal Postal Union²) še naprej imela velik vpliv na procese med poštnimi operaterji in carinskimi upravami.

^{1 Vir: Ekonomsko ogledalo februar 2014, št. 2, Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).
2 Vir: Doha Postal Strategy 2013–2016, str. 15.}

Kadrovsko področje

V letu 2013 je na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja začel veljati nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je prinesel zvišanje upokojitvene starosti, spodbude zaposlenim za daljšo delovno aktivnost in maluse za predčasno upokojevanje. Poleg spodbud za zaposlene zakon ureja tudi spodbude za delodajalce za zaposlovanje mlajših in starejših delavcev ter za matere z otroki do 3 leta starosti. Za Pošto Slovenije sprememba zakonodaje vpliva na podaljševanje dela starejših in obveznost izvajanja ukrepov za ravnanje s starejšo delovno silo.

Na področju delovnopravne zakonodaje je bil v aprilu 2013 sprejet nov Zakon o delovnih razmerjih, z namenom vzpostavitve primernega razmerja med ustrezno varnostjo zaposlenih in možnostjo učinkovitejšega prilaganja razmeram na trgu dela. Poenostavljeni se bili postopki v zvezi s sklenitvijo in prenehanji delovnega razmerja.

V letu 2013 so bile sprejete novele Zakona o urejanju trga dela, ki so prinesle novosti za brezposelne, iskalce zaposlitve in delodajalce, z namenom zagotovitve večje fleksibilnosti na trgu dela. Za delodajalce, ki so v večinski lasti države, je poglavitna sprememba v obvezni objavi prostih delovnih mest, razen izjem, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, možnost začasnega in občasnega dela brezposelnih, starejših od 50 let in upokojencev ter uveljavljanje spodbud za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb.

Regulativno okolje

Poštni operaterji v EU in institucije, v katere se združujejo (npr. International Post Corporation, Universal Postal Union), ugotavljajo, da je trenutna regulativa poštnih storitev na področju konkurence, cenovne politike in regulacije storitev preostra in bi jo bilo treba omiliti. To pomeni poziv regulatorjem, da preučijo veljavne zahteve glede pogostosti dostave USO-pošiljk (sedaj pretežno 5–6-krat tedensko) ter rokov prenosa in omogočijo več manevrskega prostora pri določanju cen reguliranih storitev. Poštnim operaterjem bi takšne prilagoditve potrebam naslovnikov lahko prinesle pomembna znižanja stroškov dostave, s tem pa večjo ekonomsko vzdržnost univerzalne storitve.

V Pošti Slovenije se soočamo z enakim problemom prereguliranosti in omejitvami AKOS-a na področju izvajanja poštnih storitev (določanje višine popustov izvajalcem zamenljivih storitev, potrjevanje nabora cen univerzalne storitve, obseg in kakovost dostave idr.). Zaradi navedenega bomo nadaljevali z aktivnostmi utemeljevanja predlogov, ki se nanašajo na področje regulacije in izvajanja Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2) ter njegove spremembe.

Ekonomsko okolje

Gospodarska in finančna situacija vplivata na aktivnosti in poslovanje podjetij in države, zaradi česar vsi optimizirajo stroške, kar se odraža v manjših oddajah pošiljk ali celo prenehanju oddajanja nekaterih vrst poštnih pošiljk ter v večjih pritiskih na cene Pošte Slovenije. Hkrati se na trgu poštnih storitev povečuje konkurenca, ki jo predstavljajo izvajalci zamenljivih poštnih storitev v okviru dostopa do omrežja Pošte Slovenije, konsolidatorji na področju nenaslovljene direktne pošte in mednarodni poštni operaterji na področju paketnih pošiljk.

Poštni operaterji v razvitih državah se soočajo z enakimi strukturnimi spremembami trga poštnih in logističnih storitev. Tehnološki razvoj (e-substitucija), spremenjene navade uporabnikov in vse močnejša spletna trgovina, e-poslovanje ter mobilne tehnologije se odražajo v spremenjeni strukturi storitev.

Za Pošto Slovenije bodo še naprej pomembne poštne in denarne storitve, medtem ko je perspektiva na področju e-poslovanja in logistike.

Tehnološko okolje

E-poslovanje in vse večja razširjenost širokopasovnih povezav, družabnih omrežij, računalništva v oblaku, tabličnih računalnikov in pametnih telefonov odločilno vplivajo na upad pisemskih in finančnih storitev Pošte Slovenije, na drugi strani pa zahtevajo ponudbo novih in nadgradnjo obstoječih storitev (npr. SMSobveščanje o prispeli pošiljki, mobilne poštne aplikacije, hibridna pošta). Digitalna komponenta poslovanja tako postaja vse bolj sestavni del diverzificiranih strategij poštnih operaterjev oz. Pošte Slovenije.

Pošta Slovenije se bo z modernizacijo poštne tehnologije in nadgradnjo e-poslovanja priključila modernim poštnim operaterjem v EU.

2.3 POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2013

PODROČJE poštnega prometa

• V okviru projekta Optimizacija poštnega omrežja smo preoblikovali 25 pošt v pogodbene pošte (tako je bilo v letu 2013 skupaj preoblikovanih 28 pošt).
• V poštnem logističnem centru smo uvedli novo linijsko napravo za zlaganje oz. strojno predelavo nenaslovljene direktne pošte. S tem smo povečali kapacitete strojne predelave in prihranili pri delovni sili. Prednosti uvedbe tovrstne naprave se kažejo predvsem v večji zmogljivosti oz. hitrosti zlaganja setov ter v učinkovitejšem delovanju v primerjavi z enostavnejšimi napravami.
• Na vseh poštnih nabiralnikih v krajih s sedežem poslovnih enot ter na poštnih nabiralnikih v okoliših največjih pošt smo uvedli elektronski sistem za nadzor izpraznjevanja poštnih nabiralnikov, ki deluje na RFID-tehnologiji. Tako smo zagotovili višjo stopnjo kakovosti in zanesljivosti prenosa pošiljk v fazi sprejema.

Področje novih storitev in izboljšav

• Razširili smo logistični model jutranje dostave časopisovza naročnike do 7. ure zjutraj in začeli storitev izvajati še za tretjo založniško hišo. Nadaljnji razvoj bo, v odvisnosti od potreb strank, lahko usmerjen v zagotavljanje nedeljske dostave časopisov naročnikom.
• Na področju distribucije blaga in poslovnih paketov smo v letu 2013 vstopili v segment obvladovanja celovitih oskrbovalnih verig, ki zajemajo celovite rešitve za stranke (od skladiščenja, komisioniranja do dostave na prodajna mesta doma in na tujem). Največ uspeha trenutno beležimo na področju avtomobilske panoge.
• Vzpostavili smo storitev Digitalizacija dokumentarnega gradiva za interne potrebe Pošte Slovenije in digitalizacije na trgu. V okviru izvajanja digitalizacije omogočamo zajem gradiva iz obstoječih fizičnih arhivov in zajem tekočega dnevnega gradiva, ki ga predstavlja vhodna pošta. V Mariboru smo uredili prostore, v katerih od februarja 2013 poteka digitalizacija dokumentarnega gradiva, t. i. Center za digitalizacijo in obdelavo gradiva.
• Na področju denarnih storitev smo z akcijo PoI3a 2013 pridobivali nove komitente Poštne banke Slovenije; v sklopu implementacije prenovljene informacijske podpore v PBS je bila uvedena informacijska podpora poslov premostitvenega kredita, izrednega limita, izplačila na domu, dodajanja in spreminjanja matičnih podatkov o pooblaščencih oz. soudeležencih na računih. Skupaj s PBS smo ponovno izvedli akcijo nefinančnega nagrajevanja naših zaposlenih za uspešno prodajo bančnih storitev na poštnih okencih.
• Kot pomoč pri doseganju zastavljenih prodajnih ciljev smo uporabnikom omogočili uporabo aplikacije business inteligence (BI), s čimer smo pridobili boljši pregled nad poslovanjem strank in organizacijskih enot na enem mestu v realnem času. Hkrati smo racionalizirali delo svetovalcev prodaje, saj aplikacija omogoča hitrejše in enostavnejše spremljanje poslovanja strank, boljšo analizo poslovanja in enostavnejše poročanje ter hitrejše odzive na spremembe na trgu.

Mednarodno področje

• Podpis sporazuma REIMS V za mednarodni obračun pisemskih pošiljk.
• Uvedba novih storitev: dostava »Expres« pošiljk, prispelih iz tujine, novih paketnih storitev za Hrvaško in možnost odkupa mobilnih aparatov.
• V neodvisnem diagnostičnem merjenju kakovosti prenosa prednostnih pisemskih pošiljk (UNEX), ki ga vodi mednarodna organizacija International Post Corporation iz Belgije, se je Pošta Slovenije med 30 poštnimi operaterji uvrstila med tri najboljše evropske poštne operaterje. Visoko mesto smo dosegli za prenos pošiljk v Sloveniji, in sicer se meri rok prenosa od prispetja pošiljk iz tujine v Slovenijo do dostave pošiljk naslovnikom v Sloveniji.
• Pošta Slovenije ostaja med vodilnimi poštami tudi na področju kakovosti izmenjave mednarodnih paketov v omrežju EPG (E Parcel Group), v katerem sodeluje 31 poštnih operaterjev – vse največje evropske pošte in tudi ameriška.

Kadrovsko področje

• novembra 2013 je PE PLC Maribor prešla pod okrilje PE Maribor. S tem so bili formalno ukinjeni vsi oddelki strokovnih služb in samostojni referati PE PLC Maribor, medtem ko preostali oddelki v PLC in pošta 2102 Maribor organizacijsko spadajo v PE Maribor.

Področje informacijske podpore

• Nadaljevali smo z drugo fazo prenove aplikacije Univerzalno poštno okence (UPO), ki obsega prenovo dostavnega modula in informatizacijo pismonoš.
• V sklopu prenove telegrafije je bila s 1. aprilom 2013 v produkcijo predana nova spletna aplikacija za oddajo telegramov. V oddajo telegramov prek brezplačne telefonske številke 080 1410 smo poleg naročnikov obstoječih operaterjev Telekom in T-2 vključili še naročnike nekaterih novih operaterjev (Amis, Alstar).
• Pripravili smo aplikacijo za pametne telefone in tablične računalnike, ki je pripravljena v operacijskih sistemih Android in Ios. Uporabnikom so v aplikaciji na voljo informacije o poštnih poslovalnicah, delovnih časih, telefonske številke in naslovi pošt ter informacije o storitvah, ki jih je možno opraviti na posamezni pošti.
• Realizirali smo več dopolnitev aplikativnih podpor, ki jih lahko pogodbeni uporabniki uporabljajo za opremo pošiljk. Uporabniki lahko izbirajo med različnimi rešitvami, kot sta spletna aplikacija Poštno okence pri vas in spletni servis, ki omogočata elektronsko posredovanje podatkov o pošiljkah na sprejemne pošte (elektronski popis oddanih pošiljk), ter aplikacija Spremnica, s katero uporabniki pripravijo vso potrebno dokumentacijo za oddajo paketnih pošiljk in pošiljk Hitre pošte. Pogodbenim strankam omogočamo posredovanje podatkov o statusih pošiljk prek spletnega servisa (webservice).
• Nadaljevali smo z aktivnostmi za izboljšavo aplikacije za sledenje pošiljk. S spremembo sistema sprejemnih številk smo tako našim uporabnikom kot tudi poštnim delavcem omogočili lažje in hitrejše sledenje pošiljkam. Pošiljkam je mogoče slediti tudi prek mobilnih telefonov.
• V letu 2013 je bila dokončna informatizacija glavne pisarne, ki uvaja elektronsko poslovanje znotraj poslovnega sistema Pošte Slovenje. Vzpostavljen je bil sistem za evidentiranje, zajem, upravljanje in hrambo elektronskih dokumentov, Electronic Document Management System – eDMS, ki omogoča postopni prehod na brezpapirno poslovanje in uvaja večjo urejenost poslovanja.

Ostala področja

• Z Davčno upravo Republike Slovenije smo podpisali aneks k nadaljevanju projekta Horizontalni monitoring.
• V mesecu februarju 2013 smo ustanovili hčerinsko podjetje PS Moj paket d. o. o. , ki je v 100- odstotni lasti Pošte Slovenije. Dejavnost podjetja je trgovina na drobno po pošti in prek spleta.
• Nadaljevali smo z aktivnostmi izdelave novega stroškovnega modela Pošte Slovenije. Cilj je uvedba obračuna stroškov po storitvah ali po skupinah storitev, ki bo primerljiv z obračunskimi sistemi večjih evropskih poštnih operaterjev, ki poslujejo na liberaliziranih poštnih trgih.
• V mesecu juniju 2013 je bila ustanovljena hčerinska družba P S Z avarovalno zastopništvo, s ciljem obiskovalcem pošt ponuditi sklenitev zavarovanja. S tem bo skupaj z bančnimi storitvami zaokrožen celoten spekter finančnih produktov. Ker področna zakonodaja onemogoča neposredno trženje zavarovalnih produktov prek PS, smo morali ustanoviti hčerinsko družbo.
• Z novim modelom centraliziranega izvajanja naročil za energente, po smernicah, zastavljenih v strategiji energetske učinkovitosti PS, ki je bila med drugim na evropski konferenci EUREM aprila 2013 v Nürnbergu nagrajena s prvo nagrado v kategoriji velikih podjetij, smo dosegli pozitivne finančne učinke pri nabavnih stroških za energente, predvsem zemeljski plin in elektriko.

2.4 prodaja in trženje

2.4.1 storitve

V letu 2013 je bilo opravljenih 973,5 milijona kosov storitev, kar predstavlja 6-odstotni upad v primerjavi z letom 2012.

Upad storitev beležimo pri večini storitev, nanj je vplivalo:

• razmah tehnologije in prehod na e-poslovanje (e-računi, e-bančništvo, prodaja srečk prek spleta);
• trenutna gospodarska situacija ima vpliv na aktivnosti in poslovanje podjetij, ki optimirajo poslovanje, kar se pozna v manjših oddajah pošiljk in prenehanjem oddaj nekaterih vrst pošiljk;
• racionalizacija poslovanja strank – stranke si prizadevajo optimizirati svoje stroške in zahtevajo zniževanje cen poštnih storitev, iščejo substitute ter storitve, prilagojene njihovim potrebam, zaradi česar je na trgu prisotna vse močnejša konkurenca;
• liberalizacija trga poštnih storitev – oddaja prek petih izvajalcev zamenljivih storitev, ki postopoma povečujejo tržni delež; poleg tega pa smo v zadnjem četrtletju 2013 zaznali poskus konkurence, da vzpostavi lastno dostavno mrežo;
• oddaja prek konsolidatorjev, kar ob isti količini opravljenih storitev vpliva na nižje prihodke;
• pogodba z Direktoratom za javno naročanje pri Ministrstvu za finance, s čimer je država znižala stroške poštnih storitev;
• sprememba zakonodaje:
- uvedba Zakona o uravnoteženju javnih financ je vplivala na spremembo načina vročanja pošiljk (iz priporočenih v navadne) in s tem na upad prihodkov,
- uvedba Zakona o plačilnih sistemih in storitvah je omogočila nove konkurente na področju plačilnega prometa,
- Zakon o davku od srečk – uvedba davka na srečke je vplivala na manjšo prodajo srečk.

Graf 1: Struktura storitev v Pošti Slovenije

Tabela 1: Pregled storitev Pošte Slovenije

Poštne storitve

Poštne storitve so v primerjavi z letom 2012 upadle za 5 odstotkov, in sicer pisma v okviru univerzalne storitve za 15 odstotkov ter naslovljena in nenaslovljena direktna pošta za 5 odstotkov.

Univerzalna poštna storitev
Univerzalna poštna storitev je trajno, redno in nemoteno izvajanje ene ali več z Zakonom o poštnih storitvah določenih poštnih storitev s predpisano kakovostjo na celotnem ozemlju Republike Slovenije ali njenem delu po cenah, ki so dostopne za vse uporabnike poštnih storitev.

Univerzalna poštna storitev so naslednje poštne storitve:

• prenos poštnih pisemskih pošiljk do mase 2 kg,
• prenos poštnih paketov do mase 10 kg,
• storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke in
• prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne.

Pri univerzalni storitvi beležimo 15-odstotni upad števila storitev glede na leto 2012. Razlogi za upad so:

• liberalizacija poštnega trga (večje število pošiljk je oddanih prek izvajalcev zamenljivih storitev),
• racionalizacija poslovanja večjih pošiljateljev,
• substitucija z drugimi (elektronskimi) načini komuniciranja fizičnih in pravnih oseb in
• upad števila sprejetih pošiljk iz poštnih nabiralnikov.

Druge poštne storitve
Pri drugih poštnih storitvah beležimo 2-odstoten upad števila storitev v primerjavi z letom 2012, med njimi so posamezni segmenti storitev beležili različno dinamiko:

• Priporočena in navadna pisma
  Visoka rast je posledica evidentiranja pogodbene storitve Poslovno pismo v okviru navedene postavke. Storitev je bila uvedena sredi leta 2011, medtem ko je z oddajami sredi leta 2012 začelo nekaj večjih strank, ki so v letu 2013 poslovna pisma oddajale vse leto.
• Dostop do omrežja
  Visoka rast je posledica večje količine oddaj pošiljk prek izvajalcev zamenljivih storitev, ki jih z liberalizacijo poštnega trga oddajajo v okviru navedene postavke (prenos standardnih in navadnih pisem prek dostopa do omrežja).
• Paketi in Hitra pošta
  Segmenta dostave paketnih pošiljk in pošiljk hitre pošte se v Sloveniji močno prepletata. Nekateri ponudniki paketnih storitev tudi prenos paketov v 24 urah oglašujejo kot prenos hitrih pošiljk. Zaradi navedenega je v praksi obe storitvi zelo težko ločevati. Zaradi različnega pojmovanja strank pri ločevanju hitrih pošiljk od paketnih je oteženo tudi ustrezno pozicioniranje hitre pošte kot storitve na trgu. V tujini oba segmenta običajno povezujejo s pojmom KEP-storitve (kurirske, ekspresne in paketne storitve). V primerjavi z letom 2012 smo pri paketih dosegli za 1 odstotek višjo realizacijo storitev. V okviru navedenih storitev vpliv novih tehnologij (interneta) prinaša sicer hiter razvoj spletne trgovine, ki pa sedaj le kompenzira upad iz naslova kataloške trgovine.
  
  Na področju storitev Hitre pošte beležimo 7-odstotno rast, ki je predvsem posledica dodatnih poslov iz naslova sodelovanja s partnerjem UPS Adria v mednarodnem prometu (sprejem za mednarodni promet in prispetje iz mednarodnega prometa) in zmerne rasti pošiljk Hitre pošte znotraj mest.
• Direktna pošta in publikacije
  Direktna pošta je oglaševalsko, marketinško in drugo reklamno sporočilo, ki je enako po vsebini, razlikuje pa se v naslovnikovem imenu in priimku oziroma nazivu, ulici in hišni številki oziroma naselju in hišni številki, poštni številki in nazivu naslovne pošte, identifikacijski številki ter je poslano najmanj desetim naslovnikom.
  
  K publikacijam štejemo knjige, časopise, revije ter druge tiskane oblike periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih vsebin, ki ima praviloma številčne in/ali časovne oznake in izhaja redno ali neredno v zaporednih številkah, njen bistveni namen pa ni spodbujanje prejemnika k nakupu.
  
  V letu 2013 beležimo 4-odstotni upad direktne pošte, ki je posledica nižjega povpraševanja po tej storitvi, saj stranke zmanjšujejo stroške pri oglaševanju, ter umika enega izmed kataloških trgovcev sredi leta 2013.
  
  Pri publikacijah beležimo 13-odstotni upad, saj se zmanjšuje število naročnikov naslovljenih publikacij, visok upad na področju nenaslovljenih publikacij pa je posledica zmanjšanja oddaje pošiljk in prenehanja oddaje nekaterih vrst pošiljk.
• Logistične storitve
  Na področju logistike in poslovnih paketov smo v letu 2013 vstopili v segment obvladovanja celovitih oskrbovalnih verig, ki zajemajo celovite rešitve za stranke (od skladiščenja, komisioniranja, do dostave na prodajna mesta doma in na tujem), kjer prednjačijo storitve za avtomobilsko, tekstilno in živilsko panogo.
• Jutranja dostava
  Jutranja dostava je pogodbena storitev, ki opredeljuje distribucijo časopisov in revij (edicij) v zgodnjih jutranjih urah in se zaključi praviloma do 7. ure. Lokacije, do katerih poteka distribucija edicij, so lahko prevzemna mesta (stojala) ali naslovi naročnikov edicij. Že v letu 2012 smo izvajali jutranjo dostavo za Žurnal, City Magazin in Gorenjski glas, v letu 2013 pa še za časnika Finance in Večer.

Denarne storitve
Pošta Slovenije opravlja denarne storitve v imenu in za račun PBS. Ugotavljamo, da število denarnih storitev na poštnih okencih upada. Splošni negativni trend se je nadaljeval tudi v letu 2013 – v primerjavi z letom 2012 so te storitve upadle za 13 odstotkov.

Največji vpliv na upad denarnih storitev ima manjši obseg storitev plačilnega prometa. Stranke prehajajo na druge, sodobnejše oblike plačevanja (e-račun, e-bančništvo, trajniki, direktne bremenitve). Plačilne storitve ponujajo kot zunanji izvajalci bank po Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih Petrol, Tuš, Mercator, trafike 3DVA, OMV. Dodatni razlog za upad so konkurenčne cene storitev, ki jih ponujajo nekatere banke in hranilnice, pa tudi odpiranje vplačilnih mest v sklopu občinskih in mestnih blagajn, kjer uporabniki opravljajo plačilno storitev brez plačila provizije.

Znižalo se je tudi število izplačil pokojnin in drugih prejemkov s pokojninskimi nakaznicami, saj se po naravni poti postopoma zmanjšuje delež populacije, ki prejema pokojninske nakaznice. Mlajši upokojenci so navajeni drugačnega, sodobnejšega poslovanja in sodelovanja z banko. Dodatni razlog za upad je poziv izplačevalca pokojnin prejemnikom, da si izplačila navedenih prejemkov uredijo prek transakcijskih računov pri bankah. Trend upadanja teh storitev se bo v prihodnosti nadaljeval.

Ostale storitve
V letu 2013 beležimo zmeren upad števila sprejetih telegramov, v skladu s trendom preteklih let, ki je posledica drugih alternativnih možnosti sporočanja in izražanja voščil (elektronske voščilnice, SMS, MMS ipd.).

S široko ponudbo trgovskega in komisijskega blaga, ki uporabnikom omogoča ugodne nakupe atraktivnega blaga, dopolnjujemo ponudbo poštnih in denarnih storitev na poštah. V letu 2013 smo nadaljevali projekt prostorske in storitvene optimizacije vsebinsko nadgrajene ponudbe pošt, kjer smo do konca leta uredili 101 pošto. Pošte so označene z usmerjevalnimi tablami in urejene s stojali, ki omogočajo postavitev izdelkov po blagovnih skupinah in prodajnih poteh strank. V letu 2013 beležimo padec prodaje blaga zaradi zmanjšanja kupne moči prebivalstva, skrajšanja delovnih časov poštnih poslovalnic ter uvajanja pogodbenih pošt.

Obseg storitev iger na srečo (srečke, stave, loto) je upadel predvsem zaradi široke alternativne mreže z delovnimi časi, ki so precej bolj primerni za obstoječe in potencialne nove igralce, ter zaradi možnosti vplačil prek spleta. Dodatni razlog za upad teh storitev je uvedba davka na srečke in posledično višje cene nekaterih iger.

2.4.2 Mednarodno sodelovanje

V letu 2013 smo izvedli veliko aktivnosti za širitev sodelovanja s Hrvaško, ki je vstopila v EU. Sodelovali smo na plenarnih zasedanjih PostEuropa (Združenje evropskih javnih poštnih operaterjev), na zasedanjih SPZ (Svetovne poštne zveze) in sestankih Evropske komisije. V okviru projektnih skupin, ki delujejo pod okriljem podjetja IPC (International Post Corporation), smo:

• sodelovali v skupinah, ki se ukvarjajo s kakovostjo storitev, mednarodnim obračunom in izmenjavo paketnih pošiljk;
• začeli s pripravami za vključitev v projekt Interconnect, ki uvaja novosti na področju poenostavitve poslovanja v okviru spletne trgovine, ter
• sodelovali pri projektu PRIME, kjer gre za izmenjavo podatkov o prenosu priporočenih in ekspresnih pošiljk.

2.4.3 Poštne znamke in filatelistični izdelki

V letu 2013 smo izdali sedem rednih in 30 priložnostnih poštnih znamk ter sedem razgledničnih dopisnic. Izdaje znamk so spremljali tudi ovitki in žigi prvega dne, tako smo izdali 24 ovitkov prvega dne in 29 žigov prvega dne.

Ob vsakem izidu znamk, torej petkrat v letu, smo izdali tudi publikacijo Bilten, s katero v treh jezikih predstavljamo vsakokratno izdajo znamk in filatelističnih izdelkov.

Nadaljevali smo niz skupnih izdaj s tujimi poštnimi operaterji. Z avstrijsko pošto (Österreichische Post) smo izdali skupno znamko, ki prikazuje prvi podzemni poštni urad na svetu v Postojnski jami, z azerbajdžanskim poštnim operaterjem pa znamko, posvečeno Mehdiju Huseynzadehu – Mihajlu, narodnoosvobodilnemu junaku.

S priložnostno poštno znamko smo obeležili 300. obletnico tolminskega punta, znanega kmečkega upora na Slovenskem. Prav tako smo posebej za ta dogodek izdali filatelistično-numizmatični komplet, ki ob navedeni znamki vsebuje tudi zbirateljski kovanec, ki ga je ob tej priložnosti izdala Banka Slovenije.

Tudi eden največjih športnih dogodkov pri nas od osamosvojitve dalje, Eurobasket 2013, ni minil brez poštne znamke. Izdali smo znamko, ki je bila oblikovana v skladu s celostno podobo prvenstva.

Prvi na svetu smo izdali tako imenovane »slane znamke« oz. znamke, izdelane v posebni tehniki tiska. Na znamkah, ki prikazujejo živalstvo slovenskega morja, je del znamke prekrit s pravo soljo iz Piranskih solin.

Poleg Letne mape znamk 2013 in različnih tematskih kompletov smo izdali tudi posebno knjigo znamk z naslovom »Arheološke najdbe na znamkah Pošte Slovenije«. V že četrti knjigi znamk smo pripravili kratek pregled obstoja najstarejših kultur na slovenskih tleh, o katerih pričajo arheološke najdbe, ki so prikazane na znamkah in jih še danes hranijo specializirane institucije v arheoloških zbirkah.

Razširili smo ponudbo okvirjev osebnih poštnih znamk. S številnimi akcijami smo uporabnikom še bolj približali storitev osebne poštne znamke, saj smo v letu 2013 izdelali 284.460 znamk s 1.658 različnimi motivi.

Kar dve slovenski znamki, izdani leta 2013, sta na spletni strani StampsNews.com zasedli prvi mesti med vsemi svetovnimi znamkami. Največje število glasov in prvo mesto je tako dobila znamka z motivom prvega podzemnega poštnega urada na svetu, ki je bil v Postojnski jami, drugo mesto pa je pripadlo seriji prvih slanih znamk na svetu.

2.4.4 Tržno komuniciranje in upravljanje blagovne znamke

Cilji oglaševanja Pošte Slovenije so seznaniti ciljne skupine s ponudbo podjetja in posameznimi produkti oz. storitvami, opozoriti na prednosti in določene ugodnosti v ponudbi, spodbuditi zanimanje ciljnih skupin in doseči obisk oz. nakup določene storitve ter krepiti imidž podjetja. Medijske kampanje lahko strnemo v naslednja področja:

Za fizične uporabnike :

• Prodaja trgovskega blaga na poštah
  Oglaševalske aktivnosti za pospeševanje prodaje trgovskega blaga smo tudi v letu 2013 v večjem obsegu izvajali ob večjih praznikih. Pomemben kanal komuniciranja trgovskega blaga ostaja Prodajni katalog, pomembne pa so tudi druge oblike komuniciranja, kot je npr. oglaševanje s plakati na A-tablah, radijske objave, spletno oglaševanje, redno obveščanje po elektronski pošti (mailingi), promocije, stojnica na božično-novoletnih sejmih ...
• LX-telegrami
  V maju 2013 smo prenovili ponudbo LX-telegramov in pripravili nov katalog. Izvedli smo manjšo medijski akcijo, kjer smo klasične produktne oglase kombinirali s PR- članki ter objavami na spletnih straneh in socialnem omrežju.
• Osebne poštne znamke
  V letu 2013 smo pripravili akcijske ponudbe za različne ciljne skupine, v prednovoletnem času pa smo izvedli akcijo pospeševanja prodaje z letaki gospodinjstvom, kjer smo med drugim predstavili tudi akcijo za osebne poštne znamke.
• Razvijanje fotografij, Poštna potovanja, loto na poštah, prodaja vstopnic ipd.
  Praktično vse storitve Pošte Slovenije oglašujemo tudi prek internih kanalov komuniciranja (oglaševanje v prostorih pošt na monitorjih in s plakati, »mailingi« registriranim uporabnikom, oglaševanje v Prodajnem katalogu Pošte Slovenije in v internem časopisu Poštni razgledi).
• Denarne storitve
  V sodelovanju z Novo KBM smo pripravili letake za pospeševanje storitve Predplačniška VISA kartica in jih namestili v poštnih poslovalnicah. V sklopu paketa ugodnosti »Nov začetek«, ki ga je pripravila PBS, smo za nove komitente PBS pripravili dodatne ugodnosti ob naročilu osebnih poštnih znamk. Za pospeševanje storitve plačevanja z Moneto smo na vseh plačilnih mestih PS v sodelovanju z Novo KBM in Telekomom Slovenije pripravili nagradno igro »Tudi na pošto z Moneto«.

Za poslovne uporabnike :

• Poslovni center
  V letu 2013 smo nadaljevali z izvajanjem širših oglaševalskih akcij ter v sodelovanju s poslovnimi partnerji pripravili dodatne marketinške aktivnosti. Za uspešno komunikacijsko podporo informacijskim storitvam smo dopolnili zloženko, pripravili letake ter video vsebine. Skozi vse leto smo storitve Poslovnega centra predstavili tudi na nekaterih večjih sponzorskih dogodkih in sejmih.
• Storitve za Hrvaško
  Ob vstopu Hrvaške v EU je postal prenos pošiljk z blagom na Hrvaško hitrejši, enostavnejši in ugodnejši. V posebni zloženki smo predstavili prednosti pošiljanja pošiljk na Hrvaško s Pošto Slovenije ter celovito ponudbo prenosa blagovnih pošiljk.
• Hitra pošta
  Pripravili smo novo kreativno rešitev, ki smo jo poimenovali »Hitrost imamo v genih«. Omenjeno storitev smo tako v sklopu marketinških aktivnosti predstavili z atributi hitrosti, moči in zanesljivosti ter jo povezali s korporativno znamko.
• Poslovne storitve
  Za celovito predstavitev storitev, ki jih Pošta Slovenije ponuja poslovnim uporabnikom, smo pripravili marketinške materiale. V komuniciranje smo vključili storitve Poslovnega centra, logistične storitve, Hitro pošto, mednarodne storitve, oglaševanje in prodajo blaga. Kampanjo smo poimenovali »Poslovne storitve za dan brez stresa«. Za boljšo uporabniško izkušnjo in povečanje interakcije smo pripravili dodane vsebine na mobilnem portalu, ki nadaljujejo kreativno zgodbo, ki smo si jo zamislili v ostalih marketinških materialih. Na vseh marketinških materialih je pozicionirana tudi QR-koda, prek katere lahko potencialni uporabnik dostopa do vsebin na mobilnem portalu.
  
  V skladu z vizijo razvoja logističnih storitev, ki stremi k zadovoljitvi potreb potrošnika v različnih segmentih servisiranja po različnih panogah, sledimo razvoju oskrbovalnih verig. Z rdečo logistiko oziroma logistiko rezervnih delov različnih vrst blaga ponujamo svojim strankam pripravo in oblikovanje modelov logistike in skladiščenja ter s tem povezane tehnološke rešitve.
  V sodelovanju s podjetjem Porsche Slovenija smo pripravili spot, ki je integriran prek QR-kode na obstoječi oglas in na mobilni portal.
• Veleprodaja in prodaja trgovskega blaga podjetjem
  Oglaševalske aktivnosti za pospeševanje prodaje trgovskega blaga smo v letu 2013 razširili še na podjetja in s.p.-je. Pripravili smo prospekte, v katerih smo prodajni asortiment predstavili potencialnim strankam.

Pojavljanje na so cialnih omrežjih

V okviru pojavljanja Pošte Slovenije na družabnem omrežju Facebook še naprej redno spremljamo aktivnosti in objavljamo novosti.

Oglaševanje v prostorih pošt

Tudi v letu 2013 so naši mediji ostali prepoznavni in uveljavljeni pri oglaševalcih. Prostori pošt in naši oglaševalski mediji so uspešen medij za lokalno oglaševanje: zaradi velikega števila pošt in naklad tiskanih medijev pa tudi za nacionalno oglaševanje. Oglaševalci se odločajo za oglaševanje na poštnih okencih, monitorjih, v tiskanih medijih ali pripravijo posebne ponudbe za zaposlene. Veliko število dnevnih obiskov strank na poštah pa zagotavlja oglaševalcem opaženost in s tem večji uspeh.

Aktivnosti za otroke

Cilj naše komunikacije je približati čar pisanja, pošiljanja in prejemanja pisem najmlajšim, ki rastejo v času elektronskih medijev. Na različnih dogodkih po vsej Sloveniji je otroke obiskoval Poštar Pavli, ki so se mu večkrat pridružile še maskote osebnih poštnih znamk. Z veseljem smo prižigali iskrice sreče v očeh otrok z brezplačnimi predstavami s Poštarjem Pavlijem. Prav tako smo na različnih dogodkih z otroki prepevali in se učili novih pesmic, plesali, spoznavali zgodbe iz življenja najbolj znanega poštarja ter risali in ustvarjali.

Na spletni strani živi Otroški kotiček s Poštarjem Pavlijem z zanimivimi zgodbicami o prigodah Poštarja Pavlija, besedili Pavlijevih pesmic, igrarijami, pobarvankami in seveda nagradnimi igrami.

V decembru 2013 smo organizirali že tradicionalno BOŽIČKOVO POŠTO. »Poštni božiček« je v lanskem letu prejel 6.500 pisem.

Tržne raziskave

V letu 2013 smo izvedli raziskavo Skriti kupec, v katero je bilo vključenih 135 poslovalnic Pošte Slovenije. Z raziskavo smo testirali splošno urejenost poslovalnic, urejenost zaposlenih ter njihov odnos in usposobljenost za opravljanje storitev. Ob koncu leta, v mesecu decembru, pa smo izvedli tudi raziskavo na območjih pogodbenih pošt, da bi ugotovili, kako so uporabniki zadovoljni z izvajanjem storitev na pogodbenih poštah.

2.5 POŠTNO OMREŽJE IN LOGISTIKA

2.5.1 Enote javnega poštnega omrežja

V letu 2013 se skupno število enot poštnega omrežja ni spremenilo (560 enot), zaradi preoblikovanja pošt v pogodbene pošte (25 preoblikovanih pošt) in centralizacije dostave (na 55 poštah) pa se je spremenila njihova struktura. Poštno omrežje obsega 556 poštnih enot (331 dostavnih, 168 izročilnih in okenskih, 28 pogodbenih, 24 premičnih, ena začasna pošta in štiri izpostavljena okenca), dva poštna logistična centra in dve paketni pretovorni pošti.

Število pogodbenih pošt se postopoma povečuje, saj te pomembno vplivajo na optimizacijo poštnega omrežja in s tem na racionalizacijo poslovanja Pošte Slovenije. Pogodbene pošte pomenijo za uporabnike povečanje dostopnosti, saj se delovni čas pošte ob preoblikovanju v pogodbeno pošto praviloma podaljša.

Graf 2: Struktura poštnega omrežja

Gostota poštnega omrežja

V letu 2013 je povprečna pošta (upoštevane so dostavne, izročilne, okenske, začasne in pogodbene pošte) pokrivala 38,4 km² in 1.440 gospodinjstev oz. 3.902 prebivalca.

Poštna okenca

Pošta Slovenije opravlja storitve za stranke na skupaj 1.144 poštnih okencih, od tega na:

• 83 specializiranih okencih, na katerih lahko uporabniki opravijo samo določeno vrsto storitve – tisto, za katero je okence specializirano;
• 160 kombiniranih okencih, kjer je možno opraviti le določene storitve (npr. poštne storitve in nakup blaga, denarne storitve in nakup blaga itd.), in
• univerzalnih okencih (901), na katerih lahko uporabniki opravijo vse storitve.

Pogostost dostave

V letu 2013 je bilo 61,2 odstotka gospodinjstev vključenih v šestkrat tedensko dostavo in 38,8 odstotka v petkrat tedensko dostavo. V izpostavljene predalčnike (pet- oziroma šestkrat tedensko) je prejemalo pošiljke 0,17 odstotka gospodinjstev.

2.5.2 Naprave poštnega omrežja in transportna sredstva

V Pošti Slovenije uporabljamo različna sredstva za opravljanje poštnih storitev, kot so poštni nabiralniki, poštni predali in izpostavljeni predalčniki. V primerjavi s predhodnim letom smo zmanjšali število poštnih nabiralnikov za 23, na 2.322 , in število poštnih predalov za 211 na 16.789 .

V poštnih logističnih centrih uporabljamo naslednja sredstva za pripravo in predelavo poštnih pošiljk: avtomatski pisemski in paketni usmerjevalnik, usmerjevalnik za vreče, stroje za vezanje svežnjev, naprave za zlaganje nenaslovljene direktne pošte itd.

Ob tem uporabljamo tudi številna transportna sredstva za zunanji in notranji transport. V notranjem transportu imamo na razpolago 1.270 različnih transportnih vozičkov in viličarjev , v zunanjem pa kar 3.198 transportnih sredstev – vozil (lahka in srednja dostavna vozila ter tovorna vozila) in različnih dvokoles.

Graf 3: Vrste transportnih sredstev v zunanjem transportu

2.6 UPRAVLJANJE S KAKOVOSTJO

2.6.1 Kakovost prenosa poštnih pošiljk v notranjem poštnem prometu

Kakovost prenosa pošiljk korespondence predpisuje 10. člen Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. Kakovost prenosa meri organ, ki je neodvisen od izvajalca univerzalne poštne storitve. Standard predpisuje merjenje časa prenosa od sprejema do vročitve za posamične pošiljke prednostne pošte in pošte prvega razreda. Ker v Sloveniji v notranjem prometu nimamo kategorije prednostnih pošiljk, so bile predmet meritve naslednje pošiljke:

• standardna pisma,
• navadna pisma do 20 g in
• navadna pisma nad 20 g do 50 g.

V skladu s Splošnim aktom o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve mora biti v notranjem poštnem prometu v enem mesecu:

• vsaj 95 odstotkov pošiljk korespondence prenesenih v enem delovnem dnevu (D + 1),
• vsaj 99,5 odstotka pošiljk korespondence prenesenih v dveh delovnih dneh (D + 2) in
• 100 odstotkov pošiljk korespondence prenesenih v treh delovnih dneh (D + 3).

Glede na predpisano kakovost je izmerjena kakovost prenosa pošiljk korespondence nad določili standarda, in sicer so podatki o izmerjeni kakovosti za leto 2013 naslednji:

• v enem delovnem dnevu (D + 1) je bilo prenesenih 97 odstotkov pošiljk,
• v dveh delovnih dneh (D + 2) je bilo prenesenih 99,7 odstotka pošiljk,
• v treh delovnih dneh (D + 3) je bilo prenesenih 100 odstotkov pošiljk.

Kakovost prenosa paketnih pošiljk, ki spadajo v obseg univerzalne poštne storitve, predpisuje 11. člen Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, po katerem mora izvajalec univerzalne poštne storitve v notranjem poštnem prometu v enem mesecu prenesti:

• vsaj 80 odstotkov paketnih pošiljk v dveh delovnih dneh (D + 2) in
• vsaj 95 odstotkov paketnih pošiljk v treh delovnih dneh (D + 3).

Navedene vrednosti v celoti dosegamo oziroma jih presegamo. Izmerjena kumulativna vrednost za leto 2013 je bila naslednja:

• v dveh delovnih dneh (D + 2) je bilo prenesenih 99,97 odstotka pošiljk,
• v treh delovnih dneh (D + 3) je bilo prenesenih 99,98 odstotka pošiljk.

2.6.2 Kakovost prenosa mednarodnih poštnih pošiljk

Na mednarodnem področju Pošta Slovenije sodeluje v neodvisnem diagnostičnem merjenju kakovosti prenosa prednostnih pisemskih pošiljk, ki ga vodi podjetje Interntional Post Corporation iz Belgije.

Standarde kakovosti na področju prenosa mednarodnih pisemskih prednostnih pošiljk določa poštna direktiva EU, in sicer mora biti 85 odstotkov pošiljk dostavljenih v treh dneh (D + 3) in 97 odstotkov pošiljk v petih dneh (D + 5). Poleg roka prenosa pošiljke od oddaje do vročitve naslovniku se meri tudi dostava pošiljke znotraj naslovne države. Za doseganje omenjenih standardov mora biti dan po prispetju v Slovenijo dostavljenih najmanj 85 odstotkov pisemskih pošiljk.

V letu 2013 je bilo v treh dneh dostavljenih 90,1 odstotka pisem, poslanih iz Slovenije v tujino, v petih dneh pa 98,5 odstotka. Dan po prispetju v Slovenijo smo dostavili kar 95,8 odstotka prednostnih pisemskih pošiljk.

Merjenje kakovosti prenosa poteka tudi na področju izmenjave mednarodnih poslovnih paketov. Cilji za doseganje kakovosti in s tem 100-odstotno plačilo za dostavo v naslovni državi so dogovorjeni med podpisnicami t. i. EPG-sporazuma (E Parcel Group). Za polno plačilo mora Pošta Slovenije dan po prispetju v Slovenijo dostaviti 100 odstotkov prispelih paketov. Po kakovosti se v prenosu mednarodnih poslovnih paketov uvrščamo v sam vrh poštnih operaterjev, saj nam uspe pravočasno dostaviti več kot 99 odstotkov prispelih paketov.

2.6.3 Reklamacije in odškodninski postopki

V skladu s Pravilnikom o kakovosti in načinu izvajanja univerzalne poštne storitve v Pošti Slovenije vodimo centralni seznam pritožb, reklamacij in odškodninskih zahtevkov za univerzalno poštno storitev, in sicer v skladu s standardom Poštne storitve – Kakovost storitev – Obravnavanje pritožb in odškodninski postopki (SISTEN 14012).

Po tem standardu mora Pošta Slovenije kot izvajalec univerzalne poštne storitve vsaj enkrat letno objaviti poročilo o številu pritožb, ki se nanašajo na univerzalno poštno storitev, in o času, potrebnem za rešitev pritožb.

V času od 1. januarja do 31. decembra 2013 sta bili vloženi 1.902 pritožbi na univerzalno poštno storitev, od tega 1.557 pritožb v notranjem poštnem prometu in 345 pritožb v mednarodnem poštnem prometu. Od vseh vloženih pritožb na univerzalno poštno storitev je bilo 619 pritožb upravičenih (480 v notranjem in 139 v mednarodnem poštnem prometu). V obdobju poročanja smo odškodnine izplačali za 272 pritožb (171 v notranjem prometu in 101 v mednarodnem poštnem prometu). Povprečen čas, potreben za izplačilo odškodnine pritožniku, ki se šteje od dneva, ko je bila pritožba sprejeta, je bil 39,4 dneva.

V primerjavi z letom 2012 je bilo na univerzalno poštno storitev v letu 2013 vloženih 13 pritožb več (0,69 odstotka), in sicer se je v notranjem prometu število vloženih pritožb znižalo za 8,2 odstotka (139 pritožb manj), v mednarodnem prometu pa povečalo za 78,8 odstotka (152 pritožb več).

2.7 NABAVA

Pošta Slovenije je javni naročnik po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS – UPB 3, Uradni list RS, št. 72/2011, zadnja sprememba Uradni list RS, št. 90/12).

V letu 2013 smo izvedli 103 postopke velikih ter 70 postopkov malih vrednosti in 650 enostavnih postopkov.

Letne analize kažejo, da smo v letu 2013 glede na pretekla leta ažurno izvajali postopke javnega naročanja, s čimer smo zagotavljali nemoten poslovni proces in gospodarno ter časovno ustrezno oskrbo, ter skrajšali roke izvajanja postopkov z izvedenimi ukrepi optimizacije procesov. Krajše trajanje postopkov je pomembno zaradi pravočasnega zagotavljanja delovnih sredstev in storitev, ki omogočajo poleg tekočega poslovanja tudi uvajanje novih storitev.

S temeljitimi analizami trga in predmetov naročil zagotavljamo kakovostne podlage za naročila, s ciljem izbire najugodnejših ponudnikov glede kakovosti, primernih tržnih cen ter tudi zakonitega izvajanja postopkov naročanja. Glede na velikost Pošte Slovenije kot naročnika beležimo zelo malo zahtevkov za revizijo in drugih zapletov, ki lahko ogrozijo pravočasno oskrbo, pa še tisti so bili v večini primerov uspešno rešeni že v fazi odločanja naročnika.

V okviru optimizacijskih ukrepov nam je uspelo znižati stroške materiala z gospodarnejšim naročanjem in z zagotavljanjem minimalnih zalog. Pri izvajanju pogodb in operativni nabavi smo vzpostavili dodatne notranje kontrole, da bi zagotovili večji nadzor nad porabljenimi količinami, in izvajali aktivnosti za doseganje ugodnih tržnih cen.

2.8 NAložbe

V letu 2013 smo za investicije (po denarnem toku) namenili 15.688 tisoč evrov. Investicijska sredstva smo namenili za izvajanje tekočega poslovanja in razvojnih projektov, s katerimi smo zagotavljali rast prihodkov ter izboljšali in optimizirali procese. Vlaganja pa smo namenili tudi za varnost zaposlenih in premoženja ter informacijsko varnost.

Graf 4: Struktura investicijskih naložb v letu 2013

Zgradbe in oprema za pošte

V nove poslovne prostore smo preselili pošte: 4270 Jesenice, 3254 Podčetrtek, 1125 Ljubljana, 3331 Nazarje, 2204 Miklavž na Dravskem polju, 3260 Kozje, 2319 Poljčane, 8230 Mokronog in 1225 Lukovica.

Obnovljeni so bili prostori za naslednje pošte: 1104 Ljubljana, 1260 Ljubljana – Polje, 1118 Ljubljana, 1218 Komenda in 4226 Žiri. Urejena je bila okolica pošte 6250 Ilirska Bistrica, urejeni so bili dokupljeni prostori za dostavo na pošti 3301 Petrovče.

Pri novih prostorih upoštevamo projektne pogoje po standardih Pošte Slovenije in dosledno upoštevamo Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES). V objekte so vgrajeni prezračevalni sistemi z rekuperacijo toplote odpadnega zraka z visokim izkoristkom, energijsko varčni sistemi za ogrevanje stavb in sanitarne tople vode (toplotne črpalke, ki izkoriščajo toploto zraka). Postavljeni so tudi inteligentni merilniki z možnostjo internetnega spremljanja in daljinskega odčitavanja porabljene energije.

Zemljišče PLC Ljubljana

Na lokaciji PLC Ljubljana smo v skladu z usmeritvami projekta PLC Ljubljana in reševanja problematike pridobivanja dodatnih površin kupili zemljišče, ki nam bo omogočalo izvoz direktno na cesto, in predstavlja temelje za vzpostavitev boljše infrastrukture za nadaljnji dolgoročni razvoj logističnih aktivnosti.

Transportna sredstva

Tudi pri vlaganjih v transportna sredstva skrbimo za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, saj smo nabavili vozila, ki imajo ekološko primernejše motorje. Pri dopolnjevanju kapacitet voznega parka upoštevamo veljavne kriterije za odpis, strukturo terena in obseg prometa.

V letu 2013 smo nabavili:

• Lahka dostavna vozila, ki jih uporabljamo predvsem za redno dostavo, dostavo »Hitre pošte« in tudi izpraznjevanje nabiralnikov. Vozila v redni dostavi uporabljamo na najobsežnejših dostavnih okrajih v dostavnem okolišu pošte oziroma v dostavnih okrajih, kjer dostava peš oziroma z dvokolesi ni mogoča.
• Srednja dostavna vozila, ki jih uporabljamo predvsem za dostavo/prevzem paketov in prevoz poštnih pošiljk na relacijah med poštnimi enotami (PLC–pošte, pošta–pošte).

Logistična oprema

V poštnem logističnem centru v Mariboru smo nabavili stroj za zlaganje nenaslovljene direktne pošte, v obeh poštnih logističnih centrih v Mariboru in Ljubljani pa posodobili in nadgradili paketne in pisemske usmerjevalnike in s tem izboljšali funkcionalnost naprav. Za izvajanje logističnih procesov smo nabavili zabojnike, mobilne ovijalce palet, stroje za vezanje svežnjev in drugo logistično opremo. Vzpostavili smo tudi elektronski nadzor izpraznjevanja poštnih nabiralnikov.

Informatika

Sredstva za investicije na področju informacijske tehnologije smo porabili za:

• nabavo SAN-opreme,
• nabavo opreme za uporabnike digitalne pisarne,
• nabavo orodja za varnostni pregled spletnih aplikacij – Webinspect,
• dopolnitev UPO-opreme na poštnih okencih,
• nabavo aplikativne podpore geografskemu sistemu še s podatki za Hrvaško – WEBGIS CRO,
• nadgradnjo kadrovskega informacijskega sistema,
• dopolnitev sistema za evidentiranje delovnega časa,
• razvoj aplikativne podpore za delo v carinski pošti,
• dopolnitev marketinškega informacijskega sistema.

Varovanje

V letu 2013 smo za zmanjšanje varnostnega tveganja poleg nekaterih organizacijskih ukrepov zaključili z montažo dodatne mehanske zaščite na poštah (150 poštnih poslovalnic), vzpostavili smo s videonadzor na poštnih poslovalnicah v PE Celje, Maribor, Ljubljana, Nova Gorica, Novo mesto in Murska Sobota, v obtok smo dali dodatne kovčke za prenos denarja, začeli smo vzpostavljati sistem dimnih denarnih pasti. V PLC LJ smo vzpostavili varnostni sistem za zaščito pred učinki eksplozije in fragmentacije eksplozivnih teles.

Kapitalske naložbe

Vplačali smo osnovni kapital za ustanovitev hčerinske firme za spletno trgovino PS Moj Paket in hčerinske firme PS Zavarovalno zastopništvo.

Ostalo

Nabavili smo pohištveno in ostalo opremo za izboljšanje tehnoloških procesov ter klimatske naprave za ureditev klimatizacije na poštah. Na 15-tih objektih smo izvedli manjša investicijska dela za ureditev komunalnih in energetskih priključkov ter nadstrešnic in zamenjali nefunkcionalno pohištveno opremo.

Na štirih lokacijah smo namestili sisteme za soproizvodnjo toplote in električne energije (kogeneracije), s čimer smo zmanjšali odvisnost od dobave električne energije oz. omogočili prodajo električne energije po zajamčeni odkupni ceni. Z izvedbo investicij dosegamo pozitivne učinke s pridobivanjem toplotne energije za ogrevanje objektov, s prodajo proizvedene električne energije pa prispevamo k boljši uspešnosti podjetja.

2.9 INFORMATIKA

Na Pošti Slovenije smo že pred časom sprejeli strategijo, da na izzive, ki jih prinašajo liberalizacija trga poštnih storitev in spremenjene navade strank, zaradi katerih upadajo prihodki klasičnih poštnih storitev, odgovorimo s premišljeno, vendar ambiciozno diverzifikacijo naše ponudbe, pri čemer velja izpostaviti informacijske storitve za posameznike in podjetja. Kljub siceršnjemu upadu prodaje na trgu IT-storitev smo v letu 2013 zabeležili 13-odstotno rast prihodkov glede na leto 2012.

Pošta Slovenije z lastno IT-infrastrukturo zagotavlja varno e-poslovanje tako za lastne potrebe kot za potrebe strank. Z informacijsko tehnologijo smo prisotni na vseh lokacijah – na več kot 1.500 poštnih (bančnih) okencih, več kot 250 zalednih delovnih mestih in na več kot 850 delovnih mestih na upravi družbe in v PE. Upravljamo več kot 15.000 kosov IT-opreme ter več kot 5.000 km komunikacijskih povezav, hkrati pa imamo še okoli 100.000 zunanjih uporabnikov. Za ohranjanje dobre kondicije informacijskega sistema so seveda potrebna kontinuirana finančna in razvojna vlaganja.

Delovanje informacijskega sistema v letu 2013 in posodobitve

Informacijski sistem PS zagotavlja ustrezno stabilnost, varnost in odzivnost delovanja. Ugotavljamo, da je bilo delovanje sistema uspešno tudi v letu 2013, saj je bila zagotovljena ustrezna razpoložljivost in odzivnost, ni pa bilo varnostnih incidentov.
V letu 2013 smo izvedli nekaj pomembnih posodobitev informacijskega sistema. Prenovili smo sporočilni sistem, nadgradili nekaj podatkovnih strežnikov, sistem za upravljanje data centra ter orodje za zagotavljanje razpoložljivosti.

Novosti na poštnih okencih v letu 2013

Aplikativno podporo UPO za delo na poštnih okencih smo redno izboljševali, dodatno pa smo razvili še nekatere nove funkcionalnosti kot npr.:

• naslovnikovo naročilo,
• odkup mobilnih aparatov na poštah,
• več nadgradenj in dopolnitev na področju bančnega poslovanja in plačilnega prometa zaradi prehoda PBS na nov zaledni sistem,
• dostavni modul ter
• podpora obročnemu odplačevanju idr.

Novosti na poslovnem delu informacijskega sistema v letu 2013

V preteklem letu smo na poslovnem (zalednem) delu informacijskega sistema uvedli ali posodobili več funkcionalnosti, in sicer:

• aplikacija Izterjam – upravljanje s terjatvami,
• uvedba novega modula – nabavne pogodbe,
• informacijska podpora aktivnostim paketnega ekspedita,
• marketinški informacijski sistem,
• uvedba registra naslovov (CRN),
• posodobitev aplikacije IlPost za spremljanje mednarodnega poštnega prometa ter
• uvedba sistema CRM (podpora procesom upravljanja s strankami pri prodaji informacijskih storitev).

Pomembnejše aktivnosti na področju sistemske infrastrukture v letu 2013

V preteklem letu smo veliko pozornosti posvetili optimizaciji stroškov: prihranke smo dosegli na področju stacionarne in mobilne telefonije, na področju komunikacij ter na področju vzdrževanja strojne opreme. Pri tem pa je treba še posebej poudariti, da zmanjšanja stroškov nismo dosegli z zmanjševanjem nivoja kakovosti storitev, temveč z novimi tehnološkimi rešitvami in boljšo organizacijo dela.
Izvedli smo tudi več tehničnih posodobitev. Na področju komunikacij velja še posebej izpostaviti uvedbo IP-telefonije na upravi družbe in v vseh PE ter vzpostavitev komunikacijskega okolja za potrebe data centrov in klicnega centra.
Dogradili smo posamezne module nabora programskih rešitev HP BSM (BAC), vključno z moduli s funkcionalnostjo »scorecard« tako za skrbnike sistema kakor tudi za vodstveni kader, kar bo omogočilo centralizirano in celovito spremljanje in nadzor nad opravljenimi storitvami za notranje in za zunanje uporabnike.

Pomembnejše aktivnosti na področju razvoja informacijskih storitev za trg v letu 2013

Zaradi dolgoletnih izkušenj Pošte Slovenije na področju izvajanja sodobnih informacijskih storitev in dosedanjega dobrega poslovnega sodelovanja s podjetjem Hewlett-Packard (HP), nas je HP povabil, da se pridružimo njihovemu specialnemu partnerskemu programu “HP Cloud Agile Partnership”, ki omogoča poslovno sodelovanje pri nudenju storitev računalništva v oblaku.

HP je razvil specialni partnerski program Cloud Agile z namenom, da v sodelovanju z že prepoznavnimi ponudniki informacijskih storitev v posamezni državi ali regiji ponudi najsodobnejše storitve računalništva v oblaku, kar v praksi pomeni, da lahko naše stranke z ugodno mesečno naročnino in z nekaj kliki poskrbijo za informacijsko opremljenost svojega podjetja, medtem ko bomo za brezhibno delovanje in varnost sistema ter za sledenje tehnološkemu razvoju poskrbeli na Pošti Slovenije. Podjetja se bodo lahko v večji meri posvečala lastni rasti in razvoju oz. svoji primarni poslovni dejavnosti, saj jim bomo celovito informacijsko podporo zagotovili na Pošti. Informacijska podpora obsega osebne računalnike in drugo opremo, e-poštne predale, napredne komunikacije, rešitve za shranjevanje in izmenjavo datotek ter druge informacijske rešitve.

Storitve, ki jih bomo v okviru Poslovnega centra ponujali v sodelovanju s HP-jem, so najem virtualnega in fizičnega strežnika, najem podatkovne baze, najem nadomestne lokacije (ne samo prostora, temveč tudi pripadajoče strojne in programske opreme), najem sistemske programske opreme različnih proizvajalcev (Oracle, MS…), najem najrazličnejših aplikacij, kot so dokumentni sistemi, ERP sistemi-poslovno računovodski informacijski sistemi, CRM-informacijski sistemi za podporo prodajnemu procesu in druge aplikacije ter storitve internetne telefonije in naprednega komuniciranja Lync.

Pošta je doslej zgradila štiri visokotehnološke in s standardi na tem področju skladne varne sobe, ki zagotavljajo varno izvajanje storitev računalništva v oblaku (storitve IaaS). Varni podatkovni centri (DC) so izvedeni z modularno celico (Lampertz), kar zagotavlja visok nivo zaščite pred potresom, elektromagnetnim udarom, plini, tekočinami, prahom, vlomi in drugimi okoljskimi vplivi.

Ekološka ozaveščenost in uvedba brezpapirnega poslovanja postajajo stalnice vsakdanjega poslovanja. Vedno več podjetij uvaja strateške projekte, s katerimi želijo znižati stroške poslovanja z zmanjšanjem porabe papirja, tonerjev in emisij CO2, prihraniti na področju dostave in pri porabi časa, potrebnega za iskanje in dostop do dokumentarnega gradiva.
Uvedba digitalizacije fizičnega dokumentarnega gradiva v poslovno okolje Pošte Slovenije funkcijsko dopolnjuje že uvedeni storitvi posredovanja digitalnih dokumentov in e-arhiviranja ter predstavlja sodobno rešitev navedenih problemov. Za storitev smo pridobili tudi akreditacijo pri Arhivu RS.

2.10 TVEGANJA, NOTRANJA REVIZIJA IN VARNOST

2.10.1 Korporativno upravljanje tveganj

Strategija , organizacija in metodologija upravljanja s tveganji

V Pošti Slovenije se zavedamo, da je v hitro spreminjajočem se in negotovem okolju prepoznavanje in obvladovanje tveganj pomemben dejavnik poslovnega uspeha družbe, ki ga obvladujemo v sklopu celovitega sistema korporativnega upravljanja s tveganji (KUT). Sistem stalno preverjamo in dopolnjujemo, da bi bila ključna tveganja, ki jim je Pošta Slovenije izpostavljena, pravočasno prepoznana, ovrednotena in ustrezno obvladovana. V letu 2013 smo posebno pozornost namenili ukrepom obvladovanja tveganj in spremljanju njihove učinkovitosti, izobraževanju zaposlenih o procesu upravljanja s tveganji in krepitvi zavesti o pomembnosti tega procesa v vse bolj negotovem okolju.

Strategija KUT temelji na strategiji Pošte Slovenije in njenem strateškem razvojnem programu. V tem okviru je proces KUT vzpostavljen kot strukturiran, skladen in neprekinjen proces, ki se odvija po celotni organizaciji. Proces zajema oblikovanje okolja za KUT, obvladovanje, v sklopu katerega so prepoznavanje in vrednotenje tveganj – evidentiranje tveganj, izvajanje ukrepov za obvladovanje, poročanje o obvladovanju tveganj, nadzor procesa KUT in izboljševanje oz. prilagajanje zaradi sprememb okolja.

Cilj procesa KUT je sistematično in pravočasno prepoznavanje potencialnih nevarnosti kot tudi priložnosti ter izvajanje in spremljanje ustreznih ukrepov za njihovo obvladovanje. Vse to z namenom odpraviti ali zmanjšati negativne učinke tveganj na poslovne rezultate družbe oziroma optimalno izkoristiti prepoznane priložnosti, kar se odraža v pozitivnih učinkih na poslovne rezultate družbe.

Pravilnik o korporativnem upravljanju tveganj v Pošti Slovenije natančno opisuje postopke ter odgovornosti in pristojnosti v procesu KUT. Za operativno izvedbo politike KUT in nadzor nad njenim izvajanjem ter poročanjem je v Pošti Slovenije organiziran Svet za KUT. Podporo delovanju in upravljanju področja izvaja Služba poslovnih procesov (SPP). Svet za KUT in SPP skrbita za izvajanje politik na tem področju, razvijata metodologijo in orodja, opozarjata na potencialna, še ne identificirana tveganja ter sodelujeta pri analizi, predlogih, oceni in nadzoru obvladovanja posameznega tveganja. Kontrolo izvajajo za to pooblaščeni delavci, poslovodstvo in Služba notranje revizije.

Graf 5: Proces korporativnega upravljanja s tveganji

Za razvrščanje prepoznanih tveganj uporabljamo opisne in vrednostne kriterije. Opisno smo tveganja členili v dve osnovni skupini: tveganja okolja in tveganja delovanja (tabela 2).

Tabela 2: Sistemska členitev tveganj v letu 2013

Pri merjenju izpostavljenosti tveganjem uporabljamo tri tehnike:

• opisno ali kakovostno vrednotenje tveganj,
• kombinirano vrednotenje tveganj in
• kvantitativno ali številčno vrednotenje tveganj.

Vsa identificirana tveganja se vrednotijo s 4-stopenjsko lestvico škode in 4-stopenjsko lestvico verjetnosti nastanka škode. Zmnožek nam poda stopnjo izpostavljenosti, pri čemer je najvišja možna stopnja izpostavljenosti 16, najmanjša pa 1 (tabela 3).

Tabela 3: Matrika izpostavljenosti Pošte Slovenije tveganjem

Stopnje izpostavljenosti so razvrščene v tri stopnje, na podlagi katerih je določen nivo sprejemljivosti tveganja in v zvezi s tem zahtevana prioriteta ukrepov za obvladovanje tveganj (tabela 4).

Tabela 4: Stopnje sprejemljivosti tveganj

Tveganjem, ki so ugotovljena kot ključna, posvečamo največjo pozornost. Svet za KUT na podlagi analize umesti tveganja, ključna za poslovanje, v katalog tveganj. V njem so tveganja časovno opredeljena, ovrednotena, imajo določeno odgovorno osebo (t. i. skrbnike tveganj) in definiran način obvladovanja oz. ukrepe ter kazalnike oz. kazalce.

Pripoznana tveganja obvladujemo:

• z izogibanjem tveganjem (sklepanje pogodbenih razmerij s preverjenimi strankami, plačevanje ob oddaji, izogibanje projektom s previsokim tveganjem idr.),
• s prenosom tveganj (zavarovanje pri zavarovalnici idr.),
• z zmanjševanjem tveganj (povečanje interne kontrolne aktivnosti, uvedba in nadgradnja sistemov za neprekinjen način poslovanja, dodatne varnostne zaščite pri poslovanju z gotovino idr.),
• s sprejemom tveganj (v zvezi s tveganjem ni sprejeta nobena dodatna aktivnost).

V skladu z metodologijo se četrtletno in letno pripravi poročilo o korporativnem upravljanju tveganj v PS, v katerem se za posamezno tveganje v katalogu, podskupino, skupino in celotno podjetje naredi ocena obvladovanja, ki lahko opredeljuje tveganja kot manj uspešna, dokaj uspešna in uspešno obvladovana.

Obvladovanje tveganj v letu 2013

V letu 2013 je bila PS najbolj izpostavljena tveganjem, ki so posledica gospodarske in finančne krize ter konkurence na vseh področjih poslovanja. Gospodarska in finančna kriza je izpostavila tveganja povezana s sanacijo bančnega sistema (naložba v NKBM d.d. in PBS d.d.), pospešila substitucijo klasičnega komuniciranja z elektronskim načinom komuniciranja, racionalizacijo poslovanja strank in spremembe zakonodaje.

V letu 2013 smo bili najbolj izpostavljeni naslednjim skupinam tveganj:

• zunanjim (makroekonomska situacija, zakonodaja in regulativa),
• trženjskim (izguba tržnega deleža),
• strateškim povezavam in naložbam,
• razvojnim (nove storitve in zmogljivosti),
• varnostnim in
• kreditnim tveganjem.

Graf 6: Izpostavljenost posameznim skupinam tveganj v letu 2013

Tveganja okolja

Med tveganja okolja smo uvrstili zunanja tveganja, trženjska tveganja ter strateške povezave in naložbe.

1. Zunanja tveganja
Skupino zunanjih tveganj sestavljajo tveganje makroekonomskih razmer, tveganje zakonodaje in regulative ter tveganje komuniciranja z javnostmi. Tveganja smo obvladovali s sistematičnim spremljanjem zunanjega okolja in pravočasnim izvajanjem številnih ukrepov, s katerimi smo poskušali zmanjševati ali nevtralizirati potencialne negativne vplive na poslovanje družbe. Kljub številnim izvedenim ukrepom pa se negativnim posledicam zunanjih tveganj nismo mogli izogniti. Skupino zunanjih tveganj so najbolj zaznamovale makroekonomske razmere, ki so povzročile splošni upad gospodarske dejavnosti, stečaje, pospešile e-substitucijo, povišale kreditno tveganje, zmanjšale povpraševanja po obstoječih in novih storitvah, kar se je odrazilo v nižjih poslovnih prihodkih glede na preteklo leto in zaradi konsolidacije bank popravkih vrednosti naložb v NKBM in PBS.
Podskupino tveganj zakonodaje in regulative, so zaznamovale spremembe na zakonodajnem področju (ZUJF, uvedba 6,5-odstotnega davka na finančne storitve, Zakon o davku od srečk, Zakon o plačilnih sistemih in storitvah idr.), medtem ko pri tveganju sprejema podzakonskih predpisov, ki bi lahko postavili Pošto Slovenije v slabši položaj od konkurence, ni prišlo do sprememb glede na leto 2012. Na tem področju tveganj smo aktivno delovali v smeri sprememb podzakonskih predpisov Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2), redno komunicirali z AKOS-om, sodelovali s pristojnim ministrstvom in ga seznanjali s situacijo na področju posledic regulacije, sprememb poštnega omrežja ter obveščali javnosti. Tveganja povezana s področjem regulative smo uspešno obvladovali, kar je med drugim povezano z boljšo komunikacijo z AKOS-om in utemeljitvami na področju cen reguliranega področja. Glede na navedeno ocenjujemo, da smo tveganje zakonodaje in regulative obvladovali dokaj uspešno.
Ocenjujemo, da smo tveganja komuniciranja z javnostmi obvladovali uspešno. V komunikacijski strategiji je bil poudarek na komuniciranju z zunanjimi in internimi javnostmi ter doslednem uveljavljanju celostne grafične podobe, s ciljem ohranitve dobrega imena Pošte Slovenije. Z ustreznim pristopom v komuniciranju smo v letu 2013 pravočasno reagirali na negativne objave v medijih, objavili pojasnila ter vzdrževali korektne odnose z novinarji.

2. Trženjska tveganja
Gospodarska in finančna kriza ter posledično povečano število stečajev, racionalizacijski ukrepi strank zaradi gospodarske krize ter upad splošne kupne moči (manj pošiljk), e-substitucija, povsem liberaliziran trg poštnih storitev in vedno večja konkurenca, so pomembno vplivali na realizacijo tveganj izgube tržnega deleža, ki smo jih poskušali obvladovati z novimi posli, agresivnejšim tržnim pristopom idr. Tako se je v sklopu teh tveganj uresničila izguba prihodkov iz naslova univerzalne storitve, kar je posledica uporabe substitutov (elektronski način komuniciranja) in racionalizacije poslovanja velikih strank (banke, zavarovalnice, ZPIZ, državna uprava idr.) ter dostopa izvajalcev zamenljivih poštnih storitev do omrežja Pošte Slovenije (višino popustov določa AKOS). Tveganje strukturnih sprememb se kaže tudi v segmentu denarnih storitev, kar se odraža v precejšnjem upadanju storitev plačilnega prometa zaradi substitucije z e-poslovanjem in močni konkurenci na tem področju (Zakon o plačilnih sistemih in storitvah je olajšal izvajanje teh storitev novim konkurentom). Na področju nenaslovljene direktne pošte pa so upad prihodkov povzročili popusti t. i. konsolidatorjem, kar pa je v skladu z danimi zavezami Pošte Slovenije do AVK. Kot posledica gospodarske krize so se uresničila tveganja slabše prodaje na področju prodaje blaga in storitev ter oglaševanja. Nezadostna rast prihodkov je na področju prodaje paketnih in i-storitev, kar je v predvsem posledica gospodarske krize in konkurence na tem področju. Glede na našo metodiko ocenjevanja tveganj ocenjujemo, da smo v letu 2013 tveganja izgube tržnega deleža obvladovali manj uspešno.
Kljub številnim ukrepom preprečevanja tveganj, povezanih z zadovoljstvom uporabnikov, se zamudam in poškodbam pošiljk oz. drugim reklamacijam nismo uspeli izogniti. Tveganja smo obvladovali z izobraževanjem in motiviranjem zaposlenih za ustrezno ravnanje s pošiljkami, lokalizacijo mest nastanka nepravilnosti, identifikacijo povzročiteljev in odpravo vzrokov, sankcijami za kršitelje, pozornostjo pri dogovarjanju o rokih oddaje pošiljk idr. Standardi kakovosti so predpisani tudi s Splošnim aktom o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. Kakovost redno merimo in spremljamo ter je v okviru zahtevanih standardov (podrobneje v poglavju 2.6 Upravljanje s kakovostjo), zato ocenjujemo, da smo tveganje obvladovali uspešno.

3. Tveganje strateških povezav in naložb
Uresničilo se je tveganje nedoseganja pričakovanih donosov naložb ali izgube vloženih sredstev. Sanacija oz. stanje bančnega sistema je za PS pomenila slabitev naložbe v NKBM in PBS v skupni višini 20,5 milijona evrov.

Tveganja delovanja

Obvladovanje tveganj delovanja je pomembno za nemoteno delovanje in uspešen razvoj podjetja. Med tveganja delovanja uvrščamo kadrovska tveganja, tveganja razvoja, tveganja delovanja infrastrukture, tveganja varnosti in zaščite, tveganja splošnega menedžmenta, kreditno tveganje, valutno tveganje, obrestno tveganje in tveganje plačilne sposobnost.

1. Kadrovska tveganja
Pošta Slovenije je že zaradi same narave poštne dejavnosti kot delovno intenzivne dejavnosti in zaradi velikega števila zaposlenih pomembno izpostavljena kadrovskim tveganjem, ki smo jih z izvajanjem številnih ukrepov uspešno obvladovali.
Napakam v delovnih procesih in delovnih postopkih se zaradi velikega števila zaposlenih in razpršenosti tveganja ne moremo povsem izogniti, zmanjšujemo pa jih predvsem s sistemom stalnih izobraževanj in usposabljanjem zaposlenih, kontrolnimi mehanizmi v delovnih postopkih, sodelovanjem med organizacijskimi enotami, samoizobraževanjem ter ustreznim motiviranjem zaposlenih. Na podlagi dogodkov v letu 2013 je ta segment tveganj dobil oceno uspešno obvladovano.
Na področju tveganj, povezanih z zlorabami in prevarami zaposlenih, so najpogostejše zatajitve, ponarejanje listin in poneverbe, ki jih obvladujemo s sistemom notranjih kontrol. Z izvajanjem notranjega nadzora (inšpektorji notranje kontrole, notranji revizorji, pooblaščenec za preprečevanje pranja denarja idr.) in zunanjega nadzora (zunanji revizorji, Poštna banka Slovenije idr.) pa ta dejanja odkrivamo in sankcioniramo. Kljub navedenemu pa so bili v letu 2013 ugotovljeni primeri poneverbe, goljufije, tatvine ipd. zaposlenih. Zaradi obsega poslovanja in predvsem izpostavljenosti segmentu poslovanja, ki je pod nadzorom PBS, je ta segment tveganj dobil oceno dokaj uspešno obvladovano.
Izpostavljenost tveganjem nerazpoložljivosti zaposlenih obvladujemo z izboljševanjem delovnih pogojev, nadzorom nad izvajanjem ukrepov za varnost in zdravje pri delu, rednimi zdravniškimi pregledi, zunanjim nadzorom bolniških odsotnosti idr. Povprečna dolžina odsotnosti zaposlenih, izražena v dnevih, se je glede na leto 2012 izboljšala (indeks 99,2). Skupno število poškodb pri delu je v letu 2013 nižje v primerjavi z letom 2012, vendar to lahko pripišemo samo dejstvu, da se v letu 2013 kot poškodbe pri delu niso več priznavale poškodbe na poti na delo in z dela. V letu 2013 je bilo 283 poškodb na delu, medtem ko je bilo eno leto prej 281 poškodb na delu. Skupno število izgubljenih dni za poškodbe pri delu je upadlo za 1,5 odstotka glede na leto 2012. Kljub temu je Pošta Slovenije glede na specifiko poštne dejavnosti in veliko število zaposlenih tveganju poškodb pri delu visoko izpostavljena, saj je nad slovenskim povprečjem po število poškodb na 1000 zaposlenih. Zato odgovorna organizacijska enota za to področje (Oddelek za varnost in zdravje pri delu in varstvo pred požarom) v skladu z zakonodajo in internimi akti izvaja številna izobraževanja in usposabljanja, izvaja nadzore in opozarja na morebitna tveganja za poškodbe ter opravlja druge redne naloge z namenom obvladovanja tveganj poškodb pri delu. Ocenjujemo, da smo tveganja na tem področju obvladovali dokaj uspešno.
Tveganje nemotiviranosti zaposlenih (sistem nagrajevanja, obremenjenost, delovni pogoji idr.) se je z izplačilom dobička lastniku v višini 7 milijonov evrov v decembru 2013 realiziralo deloma, saj zaposleni niso dobili izplačila udeležbe na dobičku. Nemotiviranost zaposlenih obvladujemo z ukrepi, kot so: nagrajevanje koristnih predlogov in idej, sistem izobraževanja, redno komuniciranje s sindikati in svetom delavcev, interna komunikacija, letni razgovori z zaposlenimi, izplačilo delovne uspešnosti in udeležba na dobičku v skladu s poslovnimi rezultati. Ocenjujemo, da smo tveganja nemotiviranosti zaposlenih uspešno obvladovali.

2. Tveganja razvoja
V okviru tveganj razvoja nam grozijo predvsem tveganja prepozno razvitih in lansiranih storitev, za trg ne dovolj zanimivih storitev, premajhnih zmogljivosti ter previsokih stroškov razvoja, kar je posledica vse bolj spremenjenih zahtev strank (tako pravnih kot fizičnih oseb) in s tem povezanih sprememb trga (upad klasičnih poštnih storitev). Zato v skladu s strategijo razvoja sledimo trendom trga in zahtevam kupcem ter razvijamo in uvajamo nove storitve. Tveganje razvojnega oz. tehnološkega zaostanka obvladujemo s spremljanjem in primerjalnimi analizami (»benchmarkingom«) tujih poštnih operaterjev ter konkurence, raziskavo trga ter vzpostavljenim sistemom kontinuiranega spodbujanja pritoka idej za nove storitve oziroma izboljšave storitev od sodelavcev in strank. Služba za poslovne procese skrbi za uporabo predpisane projektne metodologije in nadzor nad izvedbo projektov, ki so usklajeni z letnim poslovnim načrtom in strategijo podjetja.
Tveganje izplačila udeležbe na dobičku lastniku se je v letu 2013 uresničilo, saj smo iz naslova udeležbe pri dobičku lastniku izplačali 7 milijonov evrov.
Ocenjujemo, da smo podskupino tveganj razvoja obvladovali dokaj uspešno.

3. Tveganja delovanja infrastrukture
Uresničena tveganja delovanja infrastrukture (poštnega omrežja, informacijske infrastrukture, podporne infrastrukture) lahko prispevajo k nedelovanju infrastrukture ali slabši kakovosti storitev, ki se odrazi v nedoseganju predpisane kakovosti prenosa poštnih pošiljk in izvajanja drugih storitev. Z izvajanjem načrtovanih ukrepov smo ta tveganja uspešno obvladovali.
Na področju poštnega omrežja je največje tveganje nezagotavljanje kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, ki je določena s Pravilnikom o kakovosti in načinu izvajanja univerzalne poštne storitve ter jo obvladujemo z dnevnim nadzorom procesa in toka pošiljk od oddaje do vročitve. Merjenje kakovosti prenosa poštnih pošiljk v notranjem poštnem prometu izvajamo v skladu z zahtevami standarda SIST EN 13850. Podrobnejše informacije so v poglavju 2.6 Upravljanje s kakovostjo. Ocenjujemo, da smo tveganje delovanja poštne infrastrukture uspešno obvladovali.
Tveganja informacijske infrastrukture predstavljajo stalnico v upravljanju informacijskega sistema in predstavljajo tveganja varnosti, celovitosti in razpoložljivosti IT-sistema. Obvladujemo jih z ustrezno usposobljenim kadrom, strokovno uporabo IT-tehnologij, kontrolnimi mehanizmi za informacijsko varnost in dodatnim nadzorom z zaposlitvijo preizkušenega revizorja informacijskih sistemov že v letu 2011. V nadaljevanju so predstavljene glavne skupine informacijskih tveganj ter kratek opis načinov za njihovo obvladovanje. Tveganje zagotavljanja neprekinjenega poslovanja na področju IT obvladujemo za najbolj kritične segmente poslovanja z izdelanimi in implementiranimi načrti neprekinjenega poslovanja, ki temeljijo predvsem na zagotavljanju redundantnih sistemov in ustreznih odzivnih časov pri zamenjavi opreme za najbolj kritične dele IT-sistemov. Obvladovanje tveganja delovanja strojne računalniške in komunikacijske opreme je ključnega pomena za delovanje celotnega informacijskega sistema. Obvladovanje tveganj na tem segmentu je zagotovljeno z dolgoletnim sodelovanjem s ponudnikom vzdrževanja oz. dolgoročnimi vzdrževalnimi pogodbami. Uporabljamo opremo mednarodno priznanih ponudnikov (visoka kakovost), zahtevana je skladnost s standardi ter sprotno odpravljanje pomanjkljivosti. Tveganje delovanja programske opreme, ki je sestavni del informacijskega sistema, obvladujemo z uporabo opreme visoke kakovosti, ki je skladna s standardi. Prav tako je zagotovljeno sprotno odpravljanje pomanjkljivosti. Za vsako programsko opremo, ki se uporablja v informacijskem okolju Pošte Slovenije, je zagotovljena veljavna vzdrževalna pogodba. Ocenjujemo, da smo tveganje delovanja informacijske infrastrukture uspešno obvladovali.

4. Tveganja varnosti in zaščite
Tveganjem varnosti in zaščite posvečamo zaradi narave dela (denarno poslovanje, obseg poslovanja, število zaposlenih, velikost IT-infrastrukture) veliko pozornosti in smo jih obvladovali uspešno.
Varnostna tveganja smo na področju poštnega in denarnega prometa s prenosom tveganj na zavarovalnico s finančnega vidika uspešno obvladovali, zaradi drugih negativnih posledic (ogrožanje človeških življenj) pa smo jim pomembno izpostavljeni, zato jih obravnavamo kot tveganja, katerim smo bili najbolj izpostavljeni. Število ropov poštnih poslovalnic se je v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 zmanjšalo za dva in v primerjavi z letom 2011 za štiri. Na področju ropov poštnih vozil in pismonoš beležimo porast oz. podobno stanje kot v letu 2012. Število vlomov v 2013 je enako kot v letu 2012, primerjalno glede na leto 2011 se je zmanjšalo za pet in glede na leto 2010 za deset.
Področju informacijske varnosti smo posvečali veliko pozornosti in ocenjujemo, da smo tveganja uspešno obvladovali. V skladu z zakonodajnimi zahtevami in na podlagi lastne iniciative smo izvajali notranje in zunanje revizijske preglede posameznih segmentov informacijskega sistema. Tveganje človeških virov, ki upravljajo in uporabljajo informacijski sistem, obvladujemo s pomočjo dodeljevanja ustreznih pravic na centralnem nivoju in s tremi, domensko ločenimi okolji (razvojno, testno in produkcijsko). Nevarnosti računalniških virusov pa obvladujemo z uporabo centraliziranega sistema nadzora in upravljanja. Prav tako kontinuirano skrbimo za ustreznost orodja in za neprekinjenost pogodbenega odnosa s principalom za sprotno zagotavljanje najnovejših informacij o novi zlonamerni kodi.

5. Tveganja splošnega menedžmenta
Tveganja splošnega menedžmenta se kažejo v tveganjih zagotavljanja resursov ter menedžmenta poslovnih procesov in smo jih po našem mnenju uspešno obvladovali.
Na področju tveganj zagotavljanja resursov smo pri izvedbi investicij in drugih naročil posebno pozornost posvečali gospodarnosti. Tveganja, ki bi lahko nastala pri izvajanju javnih naročil, smo obvladovali z natančnim spremljanjem realizacije javnih naročil in natančno opredeljenimi nalogami, ki jih imajo skrbniki pogodb v zvezi s spremljanjem izvajanja pogodb. Kot zavezanec po Zakonu o javnem naročanju moramo nabavo organizirati s postopki javnega naročanja. Pravočasno planiranje, analiziranje ponudbe blaga in storitev na trgu, skrbno oblikovanje besedila javnega razpisa in skrbništvo sklenjenih pogodb so ključni ukrepi obvladovanja tveganja zamud pri dobavi, tveganja nabave neustreznega blaga oz. storitev, tveganja negospodarne nabave oz. investicije ter tveganja neizvršitev zaradi spremenjenih okoliščin. Kljub zamikom pri sklenitvi pravnih poslov in 82-odstotni realizaciji načrta investicij ocenjujemo, da smo tveganja uspešno obvladovali.
V okviru menedžmenta procesov smo najbolj izpostavljeni tveganju neustrezne optimizacije poslovnih procesov, kar obvladujemo s pripravo variant optimizacije, simulacijami in »benchmarkingom« dobrih praks v sklopu rednih delovnih aktivnostih. Tveganja napačne optimizacije smo v 2013 obvladovali še s projektnim vodenjem in njegovim spremljanjem (projektna pisarna) ter z vzpostavljenim sistemom korporativnega upravljanja s tveganji, ki ga nenehno izboljšujemo.

7. Valutno tveganje
Pošta Slovenije je kot vsi poštni operaterji vpeta v mednarodni poštni promet, vendar pretežni del denarnega toka poteka v evrih. Obseg poslovanja v tujih valutah ni bistven, zato je izpostavljenost valutnim tveganjem zanemarljiva.

8. Obrestno tveganje
Obrestnemu tveganju, ki predstavlja nevarnost sprememb obrestnih mer za depozite ali posojila, smo nizko izpostavljeni. Z načrtovanjem investicijske dejavnosti, tekočega poslovanja in depozitov imamo usklajen denarni tok, ki praviloma ne zahteva dodatnega zadolževanja. Zadolževanje sicer obvladujemo s spremenljivo obrestno mero Euribor in ugodnim pribitkom. Pri depozitih plasiramo depozite bankam po fiksnih obrestnih merah. Upoštevajoč razmere na bančnih trgih in finančno stanje podjetja (boniteta) tveganje obvladujemo uspešno.

9. Tveganje plačilne sposobnosti
Tveganje plačilne sposobnosti predstavlja nevarnost neusklajene likvidnosti oziroma dospelosti sredstev in obveznosti do virov sredstev v podjetju, kar lahko povzroči plačilno nesposobnost (pomanjkanje denarnih sredstev za poravnavanje zapadlih obveznosti). Zaradi učinkov svetovne gospodarske krize je to tveganje tesno povezano s kreditnim tveganjem. Zato smo zaradi likvidnostnih težav slovenskih podjetij za obvladovanje tega tveganja uporabili večjo mero previdnosti. Navedeno tveganje uspešno obvladujemo s skrbnim načrtovanjem denarnih tokov (investicij, obvladovanjem kreditnega tveganja in tekočega poslovanja) in z najemom revolving kredita.

Strateški vidik tveganj

V naslednjih letih bomo najbolj izpostavljeni (tabela 5):

• zunanjim tveganjem (makroekonomske razmere, tveganje zakonodaje in regulative),
• trženjskim tveganjem (tržni delež, zadovoljstvo uporabnikov),
• tveganjem razvoja (razvoj storitev in zmogljivosti) in
• kreditnim tveganjem.

Tabela 5: Stopnje izpostavljenosti Pošte Slovenije posameznim vrstam tveganj

Zavedamo se, da bo samo intenzivno izvajanje aktivnosti na področju obvladovanja tveganj zagotovilo Pošti Slovenije uspešno poslovanje v prihodnosti. Nadaljnji razvoj področja KUT bo zajemal:

• razvoj standardov in postopkov za merjenje, poročanje in obvladovanje tveganj,
• razvijanje oz. nadgrajevanje sistema odgovornosti in pooblastil za posamezna tveganja,
• organiziranje delavnic za izobraževanje zaposlenih in krepitev zavedanja zaposlenih o tveganjih, njihovem prepoznavanju, vrednotenju in spremljanju,
• neprestano preverjanje izpostavljenosti posameznim tveganjem (njihovim morebitnim interakcijam) in ugotavljanje ustreznosti ravnanja z njimi,
• stalno izboljševanje sistema za spremljanje in poročanje o izvajanju ukrepov za obvladovanje tveganj, izobraževanje in udeleževanje na pomembnejših seminarjih in konferencah s področja obvladovanja tveganj in sorodnih področjih ter spremljanje trendov in dobre prakse na področju metodologij za upravljanje s tveganji.

2.10.2 Notranja revizija

Služba notranje revizije (SNR) Pošte Slovenije je funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih enot ter neposredno podrejena poslovodstvu, saj je organizirana kot štabna služba in tako neodvisna od revidiranih področij oz. drugih organizacijskih enot Pošte Slovenije. Delovanje službe temelji na Pravilniku o delovanju Službe notranje revizije, navodila za delo pa so opredeljena v Priročniku za delo notranjih revizorjev. Notranji revizorji pri svojem delu upoštevajo Mednarodne standarde strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeks notranjerevizijskih načel in Kodeks poklicne etike notranjega revizorja, izdane pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Delovanje službe je usmerjeno v preverjanje in ocenjevanje notranjega kontrolnega sistema in upravljanja s tveganji. O ugotovitvah in priporočilih za izboljšanje notranjih kontrol za obvladovanje tveganj SNR redno obvešča revidirane osebe in poslovodstvo Pošte Slovenije, četrtletno pa tudi revizijsko komisijo nadzornega sveta.

Načrtovanje delovanja SNR temelji na osnovi analize tveganj pri delovanju in kontroliranju ključnih poslovnih procesov, ki se izvajajo na Pošti Slovenije, ter na osnovi prepoznanih tveganj strokovnih področij. Obseg in razpored notranjerevizijskih nalog pa je opredeljen v strateških usmeritvah in letnem načrtu delovanja službe.

V letu 2013 so revizorji v SNR opravili notranjerevizijske preglede in svetovanja na področjih poslovanja družbe, kot so področje trženja, nabave, logistike, področje informacijske tehnologije in informacijske varnosti ter kadrovske funkcije.

Pri opravljanju revizijskih pregledov v SNR prednostno preverjajo obstoj in delovanje sistema notranjih kontrol v postopkih dela in upravljanje s tveganji ter pravilnost, pravočasnost in zanesljivost informacij, ki jih poslovodstvo in drugi potrebujejo pri sprejemanju poslovnih odločitev.

V letu 2013 so bili v SNR poleg direktorice zaposleni tudi notranji revizor in revizor informacijskih sistemov. Vsi trije imajo pridobljene ustrezne strokovne nazive. Poleg revizijskih pregledov so zaposleni v SNR v letu 2013 izvajali tudi svetovalne storitve notranjim uporabnikom poslovanja za izboljšanje učinkovitosti poslovanja, organizirali in koordinirali so pripravo podatkov za revidiranje letnega poročila Pošte Slovenije za poslovno leto 2012 ter zbiranje in pripravo podatkov predhodne revizije poslovanja za poslovno leto 2013. Prav tako so koordinirali posebne zunanjerevizijske preglede poslovanja Pošte Slovenije, ki so jih izvajale pristojne neodvisne zunanje revizijske družbe oz. drugi izvajalci nadzora. Notranji revizorji so pri svojem delovanju neodvisni od dejavnosti, ki jo revidirajo, kar jim omogoča, da svoje delo opravljajo strokovno in nepristransko. Poleg tega se stalno izpopolnjujejo in izobražujejo, spremljajo novosti na strokovnem področju in področjih revidiranja.

2.10.3 Notranja kontrola

Oddelek notranje kontrole (ONK) je organiziran kot oddelek v sestavi Področja korporativne varnosti in nadzora. Vodja oddelka koordinira v določenih segmentih dela tudi delo inšpektorjev na poslovnih enotah, ki so odgovorni neposredno direktorjem poslovnih enot.

Inšpektorji notranje kontrole, strokovnjaki na področju tehnologije dela pošte, delujejo pri svojem delu samostojno in v skladu z Navodilom za delo notranje kontrole, ki ga je sprejel generalni direktor. S svojim delom usmerjajo pošte in zaposlene pri zagotavljanju kakovosti storitev, doseganju predpisanega standarda, učinkoviti organiziranosti ter racionalnem poslovanju.

Pri svojem delu inšpektorji pri določenih nalogah sodelujejo tudi s Službo notranje revizije in revizorji Poštne banke Slovenije, z delavci Oddelka za korporativno varnost, s pooblaščenci za preprečevanje pranja denarja v Poštni banki Slovenije in v Pošti Slovenije, s komisijo za poštni promet, hkrati pa dajejo tudi samostojne pobude za racionalizacijo poslovanja.

Inšpektorji ONK in poslovnih enot so v letu 2013 opravili:

• 506 celovitih kontrolnih pregledov poslovanja;
• 787 delnih kontrolnih pregledov poslovanja (1256 obiskov pošt ter oddelkov v PLC Ljubljana in PLC Maribor);
• 105 kontrolnih pregledov pogodbenih pošt (na 25 pogodbenih poštah, ki so začele poslovati v letu 2013).

V letu 2013 so inšpektorji prejeli tudi 595 reklamacij, od tega jih je bilo 357 upravičenih 238 pa neupravičenih (60 : 40), kar pomeni v primerjavi z letom 2012 v številu prejetih reklamacij porast za 8 odstotkov, v strukturi ugotovljene dejanske upravičenosti pa padec za 4 odstotke. Pri podrobnejši analizi upravičenih reklamacij je razvidno, da se je v primerjavi z letom 2012 povečalo število prejetih reklamacij zaradi pogrešanja pošiljk (za 65 odstotkov) in poškodb pošiljk (za 21 odstotkov), zmanjšale pa so se reklamacije zaradi zmanjšanja vsebine pošiljk (za 85 odstotkov), neupoštevanja naslovnikovega naročila (za 30 odstotkov) in nepravilne vročitve (za 26 odstotkov).

Ob kontrolah poslovanja pošt inšpektorji kontrolirajo tudi izvajanje Zakona o preprečevanju pranja denarja, upoštevanje Navodil za delo pošt pri preprečevanju pranja denarja ter kontrolirajo storitev menjalniškega poslovanja na poštah, ki te storitve opravljajo. V 75 primerih so inšpektorji opravili tudi posebne raziskave za razjasnitev posameznih opravljenih transakcij ter o ugotovitvah poročali pooblaščencu Pošte Slovenije za preprečevanje pranja denarja.

Po opravljenih celovitih kontrolnih pregledih so bili v vseh primerih opravljeni zaključni razgovori z upravniki in kontrolorji, ki so zadolženi za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti. Po kontrolnih pregledih, ki so jih opravili inšpektorji Oddelka notranje kontrole, se zaključnega razgovora udeležijo tudi direktorji posamezne poslovne enote oziroma njihovi namestniki ter vodje oddelkov za logistiko. O ugotovitvah so kontrolirane pošte tudi pisno obveščene z zapisnikom o opravljenem kontrolnem pregledu pošte. O odpravi ugotovljenih nepravilnosti so odgovorni delavci dolžni poročati svoji poslovni enoti in Oddelku notranje kontrole.

Ocene poslovanja pošt vplivajo na ocenitev kakovosti upravnikovega dela in tudi na ocenitve kakovosti dela ostalih delavcev na posamezni pošti; v primeru večjih nepravilnosti sledijo ukrepi poslovne enote. Ocene, dosežene pri celoviti kontroli poslovanja pošt, se upoštevajo pri predlogih za nagrajevanje najučinkovitejših upravnikov pošt.

2.10.4 varovanje

Načrtovanje in izvajanje ukrepov za zagotavljanje varnosti korporacije v najširšem smislu je v pristojnosti Oddelka korporativne varnosti (OKV). Vodja oddelka je za svoje delo neposredno odgovoren direktorju področja, hkrati pa je v funkcionalnem smislu nadrejen referentom za varnost ter varnostnim inženirjem na poslovnih enotah, ki so v svojih enotah odgovorni za izvajanje ukrepov za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja.

V okviru svojih pristojnosti in v sodelovanju z drugimi organizacijskimi enotami, OKV izvaja predvsem naslednje naloge:

• oblikuje smernice na varnostnem področju,
• skrbi za izvajanje krovne varnostne politike,
• izvaja analize s svojega področja in pripravlja poročila, ki predstavljajo podlago za načrtovanje, izbiro in uvajanje novih načinov, sredstev in ukrepov varovanja,
• skrbi za implementacijo varnostnih standardov pri izvajanju ukrepov za zagotavljanje varnosti,
• izdeluje notranje pravne akte s področja varnosti,
• organizira, spremlja in sodeluje pri pripravi izobraževalnih programov usposabljanja zaposlenih na varnostnem področju in
• sodeluje z institucijami s področja varnosti in obrambe ter izvaja druge naloge z varnostnega področja, ki jih opredeljujejo zakoni in drugi predpisi ali jih določi generalni direktor družbe v skladu s pristojnostmi.

Med ukrepi tehničnega varovanja lahko v letu 2013 izpostavimo celovito ureditev sistema video nadzora v vseh poslovalnicah oziroma poštah ter nadaljevanje dograditve protiropnega sistema z dimnimi denarnimi pasti na poštah, ki tega sistema še niso imele. Omenjeni sistem bomo do sredine leta 2014 inštalirali na vse pošte.

Graf 7: Struktura kaznivih dejanj v letu 2013

V letu 2013 beležimo 23 kaznivih dejanj, med katerimi še vedno prevladujejo ropi, čeprav smo nadgradili in posodobili prav tehnične sisteme varovanja, ki so namenjeni preprečevanju ropov. Ugotavljamo tudi, da so bili posamezni ropi izvedeni na organiziran in profesionalen način, kar do sedaj pri poštnih ropih ni bilo običajno. Število ropov se je glede na prejšnja leta sicer le neznatno povečalo, je pa škoda, ki je bila pri tem povzročena, bistveno višja. Precejšen upad škode glede na prejšnje leto pa zaznavamo pri kaznivih dejanjih, ki so jih izvršili zaposleni v Pošti.

Ocenjujemo, da v letu 2013 v primerjavi s preteklimi leti ni prišlo do poslabšanja varnostnih razmer. Tako na eni strani beležimo večjo materialno škodo, povzročeno z ropi, po drugi strani pa bistveno zmanjšanje materialne škode, ki so jo s kaznivimi ravnanji povzročili zaposleni.

2.11 ANALIZA POSLOVNIH DOSEŽKOV

Tabela 6: Poslovanje Pošte Slovenije v letu 2013

POSLOVNI PRIHODKI

Poslovni prihodki, ki so bili v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 nižji za 6 odstotkov, so v Pošti Slovenije razdeljeni v naslednji glavni skupini:

• prihodki od poštnih storitev in
• prihodki od ostalih storitev.

Prihodke od ostalih storitev pa delimo na:
• prihodke od denarnih storitev in
• ostale prihodke.

Med poslovne prihodke štejemo še usredstvene lastne proizvode in storitve, prevrednotovalne prihodke, prihodke od subvencij in prihodke od odprave rezervacij.

Graf 8: Struktura poslovnih prihodkov v letu 2013

Največji, 77-odstotni delež predstavljajo prihodki od poštnih storitev. Sledijo jim prihodki od denarnih storitev, katerih delež pa se postopoma znižuje.

Graf 9: Gibanje poslovnih prihodkov

Prihodki od pisemskih storitev so v upadanju zaradi vse večje uporaba elektronskega načina komuniciranja in optimizacije stroškov strank, ki oddajajo manj pošiljk ali so jih prenehale oddajati, ter liberalizacije trga, saj stranke pošiljke oddajajo prek izvajalcev zamenljivih storitev, kar je evidentirano v okviru ločene postavke »Dostop do omrežja«.

Prihodki od paketov in hitre pošte ostajajo na istem nivoju, saj upadanje obstoječih strank (umik nekaterih kataloških prodajalcev) nadomeščamo z novimi, povečanje pri hitri pošti beležimo zaradi opravljenih dodatnih poslov s podjetjem UPS.

V okviru prihodkov od direktne pošte in publikacij beležimo upad v vseh segmentih, kar je posledica prehoda strank h konsolidatorjem ter upada števila naročnikov publikacij zaradi sodobnejših medijev in elektronskih komunikacijskih kanalov.
Prihodki od denarnih storitev padajo, na kar najbolj vpliva upad prihodkov od plačilnega prometa. Vzroke za upad lahko pripišemo:

• prehodu fizičnih oseb na druge oblike plačevanja (trajniki, e-bančništvo, m-bančništvo),
• odpiranju vplačilnih mest v večjih krajih (mestne blagajne),
• konkurenčnim cenam pri drugih izvajalcih plačilnega prometa in
• odpiranju plačilnih mest pri novih ponudnikih plačilnega prometa.

Prihodki od prodaje trgovskega in komisijskega blaga izkazujejo 11-odstotno znižanje, saj je zaradi posledic gospodarske krize še vedno opazna manjša kupna moč, na upad pa vplivajo tudi krajši delovni časi pošt ter preoblikovanje v pogodbene pošte.

Ostali prihodki izkazujejo 3-odstotno znižanje, predvsem zaradi upada telegramov, saj stranke uporabljajo sodobnejše načine komuniciranja (SMS, MMS, elektronske voščilnice ipd.); nižji pa so tudi prihodki od iger na srečo, na kar pa je poleg nizke kupne moči vplivala tudi uvedba davka na igre na srečo.

V letu 2014 načrtujemo, da bodo prihodki porasli za 2 odstotka zaradi uvajanja novih storitev (logistične storitve, jutranja dostava, i-storitve); pri klasičnih poštnih storitvah pa bomo še naprej beležili visok upad.

POSLOVNI ODHODKI

Poslovni odhodki so bili v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 nižji za 3 odstotke. Največji, 68-odstotni delež predstavljajo stroški dela, sledijo stroški storitev ter amortizacija.

Graf 10: Struktura poslovnih odhodkov v letu 2013

Zaradi slabe gospodarske situacije smo tudi v letu 2013 izvajali številne kratkoročne ukrepe z namenom znižanja stroškov, kot so racionalizacija procesov, znižanje porabe, gospodarnost nabave in znižanje cen dobaviteljev, ter dolgoročne ukrepe, kot so preoblikovanje poštnih enot v premične ter pogodbene pošte, centralizacija dostave ipd.

Graf 11: Gibanje poslovnih odhodkov

Znižanje stroškov materiala in energije je predvsem posledica izvajanja različnih racionalizacijskih ukrepov, in sicer racionalizacije naročanja in nadzora nad porabo, e-naročanja pisarniškega materiala, prihranka zaradi uvajanja pogodbenih pošt, spremembe porabe službene obleke, dosežene nižje cene pri dobaviteljih električne energije in plina ipd.

Na znižanje stroškov storitev so imeli največji vpliv naslednji stroški:

• stroški študentskega dela so nižji zaradi znižanja urnih postavk ter racionalnejšega najema študentske delovne sile,
• stroški čiščenja so nižji zaradi prehoda z vsakodnevnega čiščenja na zmanjšan obseg čiščenja,
• znižanje stroškov vzdrževanja stavb je posledica zamikov pri izvedbi ter sprejetih ukrepov na področju vzdrževanja,
• stroški pogodbenih prevozov so nižji zaradi manjšega števila prevoznih linij.

Stroški dela so upadli zaradi zmanjšanja števila zaposlenih, zmanjšanja dodatkov za delovno uspešnost, višje izrabe dopustov, neizvedbe eskalacije plač in napredovanja ter neizplačila uspešnosti.

V letu 2014 bomo nadaljevali z racionalizacijo stroškov, kljub temu načrtujemo, da se bodo stroški povečali za 1 odstotek. Rast pričakujemo pri nekaterih stroških storitev, ki so neposredno povezane z uvedbo novih storitev, torej z višjimi prihodki. Drugi stroški pa bodo porasli zaradi uvedbe davkov. Upad pa pričakujemo pri stroških dela, ki predstavljajo v strukturi stroškov največji delež.

POSLOVNI IZID

Kljub uspešnemu znižanju poslovnih odhodkov, je poslovni izid iz poslovanja v upadanju, saj ne uspemo v isti meri znižati odhodke kot beležimo upad poslovnih prihodkov.

Graf 12: Vpliv posameznih skupin odhodkov ter prihodkov na poslovni izid v letu 2013 v primerjavi z letom 2012

Poslovanje v letu 2013 je Pošta Slovenije zaključila s čisto izgubo v višini 16.732 tisoč evrov, na kar je močno vplivala slabitev v delnice NKBM in naložbe v PBS, s skupnim učinkom 20.505 tisoč evrov. Brez omenjene slabitve bi Pošta Slovenije leto 2013 zaključila z dobičkom v višini 4.094 tisoč evrov.

Graf 13: Poslovni izid

kazalniki

Tabela 7: Kazalniki poslovanja

Tabela 8: Računovodski kazalniki

Tabela 9: Izkaz denarnega toka

Denarni tok pri poslovanju

Prejemki pri poslovanju so se v primerjavi z letom 2012 zmanjšali za 6 odstotkov, predvsem zaradi zmanjšanja obsega storitev ter sprememb v strukturi storitev (oddaja pošilj prek izvajalcev zamenljivih storitev ter konsolidatorjev). Na 7-odstotno zmanjšanje izdatkov pri poslovanju so vplivali nižji izdatki za nakup materiala in storitev (racionalizacija izdatkov materiala in storitev), izdatki za dajatve vseh vrst (nižje akontacije davka od dohodkov pravnih oseb, nižji prispevki od plač zaradi neizplačila udeležbe na dobičku zaposlenim in uspešnosti poslovanja), nižji izdatki za plače in deleže zaposlencev v dobičku (v letu 2013 ni bila izplačana udeležba na dobičku zaposlenim in uspešnost poslovanja) kljub višjim drugim izdatkom (kritje za rop pošt, sejnine, donacije).

V letu 2013 so prejemki pri poslovanju presegli izdatke pri poslovanju v višini 20.945 tisoč evrov.

Denarni tok pri naložbenju

Prejemki pri naložbenju so se v letu 2013 zmanjšali za en odstotek predvsem zaradi nižjega odpoklica kratkoročnih depozitov. Izdatki so bili višji, saj smo v letu 2013 več prostih sredstev vezali v depozite.

Denarni tok pri financiranju

V letu 2013 beležimo tako prejemke kot izdatke pri financiranju. Za redno poslovanje smo najeli dolgoročni kredit v višini 10 milijonov evrov in kratkoročni kredit v višini 2,5 milijona evrov, medtem ko med izdatki beležimo odplačilo kratkoročnega kredita, obresti in izplačilo udeležbe na dobičku lastniku v višini 7 milijonov evrov.

Graf 14: Višina prejemkov

Graf 15: Višina izdatkov

Graf 16: Največji delež med izdatki pri poslovanju predstavljajo izdatki za plače

Tabela 10: Kazalniki denarne tokovnosti v letu 2013

Koeficient pokritja naložb in izdatkov financiranja je bil tudi v letu 2013 manjši od 1, kar pomeni, da s čistim denarnim tokom pri poslovanju nismo pokrivali izdatkov za naložbe in za financiranje ter je bilo treba iskati dodatne vire financiranja (depozitna sredstva, krediti).

Ukrepi za boljše financiranje iz lastnega denarnega toka

V Pošti Slovenije namenjamo veliko pozornosti spremljanju in izterjavi terjatev, saj je gospodarska kriza pustila velike posledice v plačilni nedisciplini in posledično povzročila velike težave nekaterim našim kupcem. Nadaljevali smo s sklepanjem dogovorov o poravnavi terjatev, odpovedmi pogodb zaradi neplačevanja obveznosti, ažurnim opominjanjem.

2.12 DOGODKI PO KONCU POSLOVNEGA LETA

• V marcu 2014 smo pripojili hčerinsko podjetje PS VilaMedia k EPPS.
• Nadzorni svet Pošte Slovenije je podal pozitivno mnenje na Strateški razvojni program Pošte Slovenije za obdobje od 2014 do 2017, ki je bil tudi predstavljen predstavnikom Slovenske odškodninske družbe (predstavnik ustanovitelja). Slovenski odškodninski družbi smo posredovali dodatno dokumentacijo, pojasnila in projekcije poslovanja. V skladu z Aktom o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije d. o. o. SRP sprejme lastnik oz. SOD.
• Izdali smo nove Splošne pogoje izvajanja storitev prenosa nenaslovljenih in delno naslovljenih pošiljk, ki so stopili v veljavo 1. januarja 2014.
• Zaradi racionalizacije poslovanja se v letu 2014 ukinejo oddelki strokovnih služb in samostojni referati v PE Murska Sobota in PE Nova Gorica.

2.13 načrti za prihodnost

• Pošta Slovenije bo nadaljevala s projekti racionalizacije poštnega omrežja, z informatizacijo in racionalizacijo poslovnih procesov ter modernizacijo poslovanja.
• Načrtujemo številne aktivnosti, ki so v skladu s konceptom razvoja logistike, predvsem v smislu posodobitve mehanizacije za usmerjanje pošiljk in avtomatizacije delovnih procesov (posledično tudi znižanje stroškov), in sicer:
  - Projekt RFQ – oprema za merjenje kakovosti za sledenje paketnih in vrednostnih pisemskih pošiljk vključno s transportnimi enotami, kar bo omogočalo izboljšanje obstoječih in pričakovanih logističnih procesov in nadzor pošiljk v realnem času, neposredno pa je projekt povezan tudi s projektom Interconnect, to je z implementacijo treh vrst standarda kakovosti prenosa paketnih pošiljk v mednarodnem prometu.
  - Projekt UNOAO predvideva uvedbo naprav za usmerjanje pisemskih pošiljk večjih dimenzij. Nove naprave bodo omogočale avtomatizacijo usmerjanja pisemskih pošiljk večjih dimenzij do nivoja dostavnih okrajev (tudi do nivoja obhodnih redov) in s tem zmanjševanje ročnega dela v tehnoloških procesih usmerjanja ter humanizacijo dela.
  - Projekt za zamenjavo paketnega usmerjevalnika ter usmerjevalnika vreč z novim paketnim usmerjevalnikom ter posodobitev internega transporta paketov, svežnjev in pismarnic v PLC LJ, kar bo pomenilo tudi posodobitev ter poenotenje delovnih procesov znotraj PS. Omenjeno pomeni tudi ukinitev poštnih vreč za potrebe transporta pošiljk med posameznimi tehnološkimi področji znotraj PLC-ja.
  - Uvedli bomo dodatno linijsko napravo za zlaganje oz. strojno predelavo nenaslovljene direktne pošte (v nadaljevanju: NNDP). Nova naprava bo nadomestila obstoječe enostavnejše naprave, hkrati pa pripomogla k povečanju kapacitet strojne predelave NNDP. Uvedba nove naprave pomeni tudi prihranke pri potrebni delovni sili za delovanje in vzdrževanje naprave ter tudi v dostavi.
• Na področju dostave:
  - Nadaljevali bomo s centralizacijami dostave, s čimer se ne le vzpostavljajo pogoji za večjo učinkovitost dostavne mreže, temveč se vzpostavljajo tudi pogoji za optimizacijo poštnega omrežja v celoti – v smislu preoblikovanja pošt v pogodbene. Na poštah, ki ne razpolagajo z dovolj velikimi prostori, bomo poskušali realizirati dostavo po principu dveh izhodov, s čimer se bomo izognili večjim investicijskim vlaganjem.
  - Znižali bomo stroške dostave z uvedbo trikrat tedenske dostave ter s povečanjem števila gospodinjstev, vključenih v dostavo prek izpostavljenih predalčnikov. Gre za aktivnosti, ki bi pomenile občutno znižanje stroškov dostave, pogojene pa so s sprejetjem sprememb zakonodaje.
  - V letu 2014 je predviden nakup in montaža senzorjev v vsa tovorna vozila, ki prevažajo poštne sklepe. Takšna dodatna funkcionalnost aplikacije za sledenje vozil je zelo pomembna z varnostnega vidika, saj bo tako varnostno-nadzorni center v okviru prevozov poštnih sklepov s tovornimi vozili sprotno oz. takoj obveščen o morebitnem nepooblaščenem odpiranju vrat tovornega prostora izven varnih con oz. območij poštnih poslovalnic.
  - V skladu s smernicami odgovornosti do naravnega okolja bomo v Pošti Slovenije v letu 2014 nabavili 12 tovornjakov z motorji najvišjega ekološkega standarda EURO VI. Tudi v prihodnje bomo v Pošti Slovenije uporabljali vozila s čim manjšim vplivom na obremenitve okolja.
• Glede na predviden nadaljnji upad klasičnih poštnih storitev in plačilnega prometa bomo izvajali prodajne in trženjske aktivnosti za ublažitev upada prihodka. V letošnjem letu bodo ukrepi za izboljšanje poslovanja Pošte Slovenije usmerjeni predvsem v ohranjanje strank in pridobivanje novih poslov, ki bi jih lahko množično opravljali na poštnih okencih, svojo prisotnost pa bo Pošta Slovenije še naprej krepila na področju logističnih storitev, oskrbovalnih verig ter informacijskih storitev, ki so tudi najpomembnejši projekti Strateškega razvojnega programa Pošte Slovenije od 2014 do 2017.
• Iskali bomo nove priložnosti za širitev sodelovanja s tujimi poštnimi operaterji in s tem ohranjanje in rast prometa z mednarodnimi pošiljkami.
• Na področje razvoja zaposlenih načrtujemo:
  - Upravljanje s starejšo delovno silo – vzpostavitev primernega delovnega okolja, ki bo omogočalo sinergijo potenciala starejših in mlajših delavcev.
  - Zaprosili smo za izdajo predhodnega soglasja za ustanovitev gospodarske družbe, ki bo poslovala kot invalidsko podjetje. Družba bo po pridobitvi statusa invalidskega podjetja (IP) delavce zaposlovala postopoma, do konca leta 2016 načrtujemo zaposlitev 470 ljudi, od tega 235 invalidov. Cilj projekta je boljša organiziranost Pošte Slovenije pri zaposlovanju invalidov z etičnega, strokovnega in poslovnega vidika. Najučinkovitejši način za preprečevanje odpuščanja občutljivih skupin zaposlenih, zagotavljanje primernih ukrepov za delo invalidov in hkratno zniževanje stroškov poslovanja je ustanovitev invalidskega podjetja v 100-odstotni lasti Pošte Slovenije, ki bi poslovalo predvsem kot izvajalec storitev za Pošto Slovenije.
  - S sindikati je bil v mesecu decembru 2013 podpisan Sporazum o ureditvi izvajanja določenih pravic zaposlenih v 2014. Zaradi bistvenega poslabšanja poslovanja Pošte Slovenije v letu 2013 v letu 2014 kljub določilom tarifne priloge h kolektivni pogodbi za poštne in kurirske dejavnosti ne bo uskladitve osnovnih plač niti napredovanja zaposlenih na delovnem mestu v karierne stopnice.
  - Informatizacija procesov HRM – podpora izvajanja letnih razgovorov, upravljanje s kompetencami zaposlenih, podpora upravljanja z izobraževanjem zaposlenih, spremljanje učinkovitosti zaposlenih, delovne uspešnosti in napredovanja zaposlenih.
  - Uvedba kompetenčnega modela Pošte Slovenije ter uvedba e-izobraževanja.
• Na področju filatelije bomo:
  - nadaljevali niz skupnih izdaj s tujimi poštnimi operaterji, tako bomo v letu 2014 izdali skupno znamko z belgijskim poštnim operaterjem. Izšel bo blok z dvema znamkama na temo mednarodnega leta kristalografije. Sodelovali bomo tudi v projektu poštnih operaterjev članov združenja Euromed Postal, ki bodo izdali skupno znamko na temo Sredozemlje.
  - Ponovno bomo izdali filatelistično-numizmatični komplet, ki bo poleg priložnostne poštne znamke vseboval tudi zbirateljski kovanec Banke Slovenije. Komplet bo posvečen 600. obletnici kronanja Barbare Celjske.

2. POSLOVNO POROČILO

Hitri dostop

• 2.1 POSLANSTVO, VIZIJA IN STRATEŠKE USMERITVE POŠTE SLOVENIJE
• 2.2 POSLOVNO OKOLJE
• 2.3 POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2013
• 2.4 PRODAJA IN TRŽENJE
• 2.5 POŠTNO OMREŽJE IN LOGISTIKA
• 2.6 UPRAVLJANJE S KAKOVOSTJO
• 2.7 NABAVA
• 2.8 NALOŽBE
• 2.9 INFORMATIKA
• 2.10 TVEGANJA, NOTRANJA REVIZIJA IN VARNOST
• 2.11 ANALIZA POSLOVNIH DOSEŽKOV
• 2.12 DOGODKI PO KONCU POSLOVNEGA LETA
• 2.13 NAČRTI ZA PRIHODNOST

3. Poročilo o družbeni odgovornosti

Uspešnost poslovanja Pošte Slovenije povezujemo s prizadevanji za razvoj ožjega in širšega družbenega okolja. Želimo negovati prijazno okolje, v katerem živimo in delamo, da bi dvignili kakovost življenja zaposlenih in širše skupnosti. Spodbujamo komunikacijo, ki temelji na spoštovanju in ima pošten in enakopraven odnos do zaposlenih. Zavedamo se, da rezultatov dela ni mogoče pričakovati brez vlaganj v strokovni razvoj zaposlenih in procesov, skrbi za varno in zdravo delovno okolje, za socialno varnost zaposlenih, dostojno in redno plačilo za opravljeno delo, pošteno in etično poslovanje. Odgovorno ravnamo z okoljem, doniramo zdravstvenim ustanovam ter kulturnim, športnim in drugim društvom. Zavedanje pomembnosti družbene odgovornosti je zapisano v etičnem kodeksu ravnanja zaposlenih.

3.1 UPRAVLJANJE S ČLOVEŠKIMI VIRI

3.1.1 Stanje in gibanje zaposlenih

V Pošti Slovenije je bilo na dan 31. decembra 2013 zaposlenih 6.095 delavcev, od tega 98,7 odstotka za nedoločen čas. V letu 2013 se je število zaposlenih v primerjavi s stanjem konec leta 2012 zmanjšalo za 287 delavcev, kar predstavlja 4,5-odstoten upad. Število zaposlenih smo zmanjševali postopoma. Odhode zaposlenih smo delno nadomestili z novimi zaposlitvami, tako je priložnost za delo dobilo 26 novih delavcev, predvsem na področju logističnih storitev. Stopnja fluktuacije je bila 4,9-odstotna in za 1 odstotno točko višja kot leta 2012.

Z manjšim številom novih zaposlitev se je v primerjavi z letom 2012 povečal delež zaposlenih za nedoločen čas. Večina zaposlenih ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, le 3,3 odstotka zaposlenih dela s krajšim delovnim časom, bodisi iz naslova pravic invalidske zakonodaje ali starševstva bodisi za zagotavljanje optimalne izrabe delovnega časa.

Med zaposlenimi po spolu prevladujejo moški (63,3 odstotka), njihov delež z leti narašča in je posledica zaposlovanja novih delavcev na področju logističnih storitev in dostave, kjer prevladujejo težja fizična dela na terenu.

S poznejšim upokojevanjem se višata starostna struktura in delovna doba zaposlenih. Delavec Pošte Slovenije je v povprečju star 43 let, ima 22 let delovne dobe in peto stopnjo strokovne izobrazbe (4 leta srednješolskega izobraževanja). Izobrazbena struktura zaposlenih se z leti izboljšuje, saj se zaposleni izobražujejo za pridobitev višje stopnje strokovne izobrazbe, ta je velikokrat višja od zahtevane.

Tabela 11: Število zaposlenih po stopnjah strokovne izobrazbe

Med področji dela v strukturnem deležu prevladuje področje dostave, kjer je zaposlenih 2.508 pismonoš. Drugo največje področje predstavljajo zaposleni na poštnih okencih (manipulacija). Z uvajanjem novih storitev se povečuje število zaposlenih na področju transporta.

Graf 17: Največ zaposlenih dela na področju dostave in manipulacije

Konec leta 2013 je bilo v PS zaposlenih 424 invalidov, med njimi 41,2 odstotka za krajši delovni čas. V primerjavi z letom 2012 se je povprečno število invalidov zvišalo za 0,7 odstotka. Skupno število invalidov predstavlja 7 odstotkov vseh zaposlenih, kar pomeni preseganje zakonsko določene kvote zaposlenih invalidov za 4 odstotne točke. Zaradi preseganja zakonsko določene kvote invalidov smo upravičeni do nagrade v višini 25 odstotkov minimalne plače na mesec za vsakega zaposlenega invalida, s katerim presegamo kvoto, in oproščeni plačila prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Kljub določenim zdravstvenim omejitvam ustvarjamo pogoje za njihovo nadaljnje delo.

Tabela 12: Število invalidov

3.1.2 odsotnost delavcev

V letu 2013 so bili delavci z dela odsotni v povprečju 49 dni, od tega največ zaradi izrabe letnega dopusta, ki je namenjen rekreaciji delavca in regeneraciji njegovih delovnih zmožnosti. Povprečno je delavec izrabil 29,2 dneva letnega dopusta, zaradi bolniškega dopusta je bil odsoten 16 dni. V primerjavi z letom 2012 se je število dni odsotnosti z dela na zaposlenega zaradi bolniškega dopusta povečalo za 1,6 dneva. V primerjavi z republiškim deležem bolniških odsotnosti so te v Pošti Slovenije še vedno višje za 1 odstotno točko.

Tabela 13: Povprečna dolžina odsotnosti na zaposlenega, izražena v dnevih

3.1.3 Plače in delovna uspešnost

Delavec Pošte Slovenije je v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 v povprečju prejel za 1,5 odstotka nižjo mesečno bruto plačo. Razlog nižje bruto plače v letu 2013 je neizplačilo dela plače iz poslovne uspešnosti in dela dobička.

Tabela 14: Primerjava povprečnih bruto plač

V primerjavi s povprečno bruto plačo v Republiki Sloveniji je delavec Pošte Slovenije prejel za 1,1 odstotka nižje plačilo. V primerjavi s povprečno plačo zaposlenih na področju dejavnosti prometa in skladiščenja je bila povprečna plača v Pošti Slovenije višja za 3,9 odstotka.

Za ustrezno motiviranost zaposlenih se v skladu z novo podjetniško kolektivno pogodbo štirikrat letno izvaja individualno ocenjevanje delovne uspešnosti, ki lahko vpliva na višino plače v višini + ali – 10 odstotkov. V letu 2013 napredovanje zaposlenih na delovnih mestih ni bilo realizirano. Ključnim skupinam zaposlenih so bile izplačane denarne nagrade za prodajne in tržne uspehe, za uspešno delo na projektih in za koristne predloge. Najuspešnejšim upravnikom pošt so bila podeljena pisna priznanja in izplačane nagrade za uspešno vodenje pošt. V letu 2013 je denarno nagrado prejelo 28 upravnikov pošt, 29 delavcev pa je prejelo pisno priznanje.

3.1.4 Sodelovanje s sindikatom in svetom delavcev

Poslovodstvo Pošte Slovenije posebno pozornost namenja sodelovanju s sindikati in svetom delavcev. V Pošti Slovenije delujeta dva sindikata, eden pod okriljem Konfederacije sindikatov KS 90, drugi pod okriljem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Sodelovanje z obema organoma poteka v obliki rednih sej med vodstvom družbe in predstavniki konference sindikatov ter sveta delavcev. Na ta način je zagotovljeno, da so delavci družbe sproti obveščeni o poslovanju družbe, o najpomembnejših preteklih in aktualnih dogodkih v družbi in seveda tudi o načrtih za prihodnost, delodajalec pa o težavah in predlogih za izboljšanje uspešnosti poslovanja.

O vseh zadevah, ki se nanašajo ali bi lahko imele vpliv na varnost in zdravje pri delu, se pred uvedbo posvetujemo z odborom za varnost in zdravje pri delu in odborom za reševanje problematike invalidov in starejših delavcev ter s predstavniki sindikatov.

3.1.5 Izobraževanje delavcev

V letu 2013 beležimo 7.224 udeležb zaposlenih na različnih oblikah izobraževanj. Realiziranih je bilo 50.240 izobraževalnih ur oziroma v povprečju 8,2 uri na zaposlenega.

Tabela 15: Izobraževanje

Za povečanje učinkovitosti prodaje poteka v okviru Prodajne akademije Pošte Slovenije kontinuirano izpopolnjevanje celotne prodajne ekipe, na vseh nivojih in z različnih strokovnih področij, ki so vključeni v trženjske aktivnosti: od direktorjev in vodij prodaje do svetovalcev prodaje.

Poseben poudarek namenjamo sistematičnemu razvoju vodij v okviru Šole vodenja Pošte Slovenije, v katero vključujemo zaposlene, ki vodijo sodelavce, in sicer postopoma po vseh nivojih. Osnovni namen, ki ga zasledujemo, je povečanje učinkovitosti naših timov znotraj posameznih organizacijskih enot.

V letu 2013 smo prvič začeli usposabljati zaposlene na pogodbenih poštah in tako usposobili 127 kandidatov za opravljanje poštnih storitev, s čimer nadaljujemo tudi v letu 2014.

3.1.6 Skrb za zaposlene

Skrb in odgovornost za zdravje zaposlenih uresničujemo z zagotavljanjem pogojev za izvedbo zdravstvenega varstva in vsakoletnih obdobnih preventivnih pregledov za zaposlene, ki se jih je v letu 2013 udeležilo 19,3 odstotka vseh zaposlenih. Spoštujemo standarde s področja varnosti in zdravja pri delu ter sprejemamo ukrepe za njihovo realizacijo. V jesenskih mesecih smo izvedli cepljenje proti gripi, ki je na voljo vsem zaposlenim, ter cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za tiste zaposlene, ki so pri svojem delu izpostavljeni možnosti okužbe (pismonoši, ki se gibajo v bližini gozdov in travnikov).

Z zaposlenimi ohranjamo neposreden kontakt z dvema uveljavljenima praksama: »informiranjem in svetovanjem zaposlenim«, ki poteka telefonsko in daje zaposlenim možnost, da enkrat mesečno predstavijo svoje težave, bodisi na delovnem mestu bodisi osebne, ter »dnevom odprtih vrat za zaposlene«, ko imajo zaposleni nekajkrat letno možnost, da se s specifičnim primerom obrnejo na poslovodstvo družbe. Na ta način imamo možnost vpogleda v mnenja, stališča in vrednote zaposlenih.

Družbeno in socialno odgovornost do zaposlenih izkazujemo z dodeljevanjem solidarnostnih pomoči, kadar se posamezniki znajdejo v težji materialni ali življenjski stiski (zaradi bolezni, smrti v družini, elementarne nesreče ipd.). V letu 2013 smo na ta način pomagali 47 sodelavcem. Ob koncu leta 2013 smo za 1.985 otrok zaposlenih organizirali božično-novoletne predstave ter otroke obdarili.

3.1.7 dodatno pokojninsko zavarovanje

Zaposleni v Pošti Slovenije imamo možnost vključitve v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pri Moji naložbi. V okviru skrbi za socialno varnost svojih zaposlenih Pošta že od leta 2002 mesečno plačuje premije vsem, ki so izpolnili pristopni pogoj (eno leto zaposlitve v družbi) in se vključili v zavarovanje. Začetna premija 20,86 evra iz leta 2002, ko smo se kot delodajalec vključili v zavarovanje, se je do leta 2012 dvignila na 46 evrov, v letu 2013 pa je znašala 35 evrov. Konec leta 2013 je bilo v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 93,9 odstotka vseh zaposlenih.

3.1.8 Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu

V letu 2013 smo v sodelovanju z zaposlenimi sprejeli Skupno politiko za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in vzpostavili sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu po standardu O HSAS 18001.

Poleg tega smo:

• izdelali nove ocene tveganja, ki so sestavljene iz ene skupne ocene tveganja za celotno družbo in iz ocen tveganja za vsak posamezen objekt, ki je v lasti ali upravljanju družbe;
• izdelali interni akt za preprečevanja mobinga na delovnih mestih, imenovali odbor za mobing ter izbrali zunanjega pooblaščenec za mobing;
• pripravili predlog programa za zmanjševanje bolniških odsotnosti;
• kontinuirano kupovali ergonomsko oblikovane stole za delavce, ki imajo težave s hrbtenico, očala za delo z računalnikom za delavce, ki imajo težave z vidom pri delu z računalnikom, ter v domačo uporabo posodili medicinsko opremo Vita Life za hitrejše okrevanje po poškodbi ali bolezni.

S težavami se srečujemo na področju poškodb pri delu. V letu 2013 beležimo 45,3 poškodbe na 1000 zaposlenih. Čeprav število poškodb pri delu od leta 2008 znižujemo v povprečju za 5 odstotkov, še vedno presegamo povprečje Republike Slovenije za več kot 100 odstotkov in se uvrščamo med najbolj tvegane dejavnosti. Po številu poškodb pri delu presegamo tudi povprečje poštne in kurirske dejavnosti. Med najbolj pogoste vzroke za poškodbe pri delu spadajo neprevidnost, poledenele in spolzke poti in ceste ter slabo vzdrževane javne poti in ceste.

Za varstvo pred požarom skrbimo v skladu z zakonskimi predpisi. Sredstva in opremo za preprečevanje in gašenje požarov redno pregledujemo in vzdržujemo, pregledujemo in vzdržujemo varnostno in nadomestno razsvetljavo, električne inštalacije in strelovode, zaposlene izobražujemo na področju varstva pred požarom in preverjamo njihovo usposobljenost, nadziramo urejenost delovnih mest in delovne opreme itd.

3.1.9 komuniciranje z zaposlenimi

Prek sistema internega komuniciranja zaposlenim predstavljamo vse, predvsem pa zanje relevantne in zanimive informacije ter informacije o dogajanju zunaj in znotraj Pošte Slovenije. Interno komuniciranje na Pošti Slovenije uspešno poteka tako vertikalno kot horizontalno, ustno in pisno, formalno in neformalno.

Nepogrešljivi so naši že tradicionalni Poštni razgledi, t. i. pogovorne ure pri vodstvu Pošte Slovenije, zaželeni in uspešni pa so tudi obiski generalnega direktorja in njegove ekipe med zaposlenimi v njihovem delovnem okolju.

Pomemben del komunikacije z zaposlenimi predstavlja tudi Uradno glasilo Pošte Slovenije, ki izhaja najmanj štirikrat letno (odvisno od potreb) v tiskani obliki, zaposleni pa se z njegovo vsebino lahko seznanijo tudi na intranetu. Osnovni namen glasila je obveščanje zaposlenih o navodilih, pravilnikih, odredbah, splošnih pogojih, ki jih izdaja družba. Z aktualnimi informacijami zaposlene obveščamo tudi po e-pošti, z obvestili na oglasnih deskah in intranetu ter okrožnicami.

3.2 ODGOVORNOST DO DRUŽBENE SKUPNOSTI

Pomembna komponenta poslovanja Pošte Slovenije je poleg spoštovanja standardov, transparentnosti poslovanja in etičnosti zagotovo tudi družbena in okoljska skrb. V Pošti Slovenije imamo posluh za širše družbeno dogajanje. Aktivno se vključujemo in finančno pomagamo pri izvedbi različnih projektov. Podpiramo društva, institucije, zavode ter mnoge humanitarne, izobraževalne in razvojne projekte in dejavnosti s področja športa, kulture, izobraževanj, raziskav in drugih. Zavedajoč se svoje pomembne vloge pri uresničevanju mnogih plemenitih ciljev ter zvenečih uspehov smo ponosni, da smo lahko del teh uspehov.

Da so področja podpore res široka, priča tudi raznovrstnost projektov. V letu 2013 smo:

• z Zvezo prijateljev mladine Slovenije pripravili odmevno dobrodelno akcijo »Poštar Pavli polni šolske torbe« ter predali donacijo v višini 10.000 evrov za nakup šolskih in drugih potrebščin za socialno ogrožene otroke;
• podprli Območno združenje Rdečega križa Kočevje pri pomoči Hedviki Kravan in njeni hčerki, UKC Maribor pri nakupu reanimacijske mizice za potrebe porodnega oddelka; Ozaro Slovenije pri delovanju programa mreže pisarn za informiranje in svetovanje; Društvo za avtizem DAN Maribor pri izvajanju aktivnosti in programa društva, Sonček pri izvedbi hipoterapij in zdravstveno-terapevtskih kolonij, Sibahe – Slovensko banko hrane za pomoč pri nakupu hrane in drugih življenjskih pripomočkov, Konjeniško zvezo Slovenije za pomoč pri izvedbi projekta »300 otrok na konja«, Združenje multiple skleroze Slovenije pri izvedbi dobrodelne prireditve, Center za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan pri nakupu dvigala in Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenija pri izvedbi strokovno-izobraževalnega tekmovanja.

Pošta Slovenije v letu 2013 strankam ni zaračunavala vplačnine pri vplačilih plačilnih nalogov v humanitarne namene v organizaciji Unicefa, Rdečega križa Slovenije, Slovenske Karitas, Zveze prijateljev mladine Slovenije, Zveze Sonček, Društva za pomoč trpečim in bolnim »Rdeči noski« in Društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč, Slovenske filantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva, Društva za pomoč osebam z motnjami v razvoju „Vesele nogice“ ter Združenja proti spolnemu nasilju.

Muzej pošte in telekomunikacije

V Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu so nadaljevali z nadgradnjo zbirke Telekomunikacije, organizirali so dve gostujoči razstavi drugih ustanov: Afriški projekt barona Codellija (v sodelovanju z Miho Šornom in Slovenskim etnografskim muzejem) in Železna pot – Sledi človeka na območju vzhodnih Julijskih Alp od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka (v sodelovanju z Gorenjskim muzejem Kranj). Dopolnjena je bila zbirka Zgodovina pošte.

Komuniciranje z javnostmi Pošte Slovenije

Glavna naloga Službe korporativnega komuniciranja, ki v Pošti Slovenije skrbi za organizirano in strokovno komuniciranje z mediji ter tudi z zaposlenimi in drugimi deležniki, je bila v letu 2013 komunikacijska podpora pri uvajanju strateških ukrepov prestrukturiranja in reorganizacije. Ob spremembah je ključno odprto dvosmerno komuniciranje s ciljem utrjevanja pozitivne podobe P ošte Slovenije in njenega ugleda med ciljnimi javnostmi.

V letu 2013 smo medijem skladno z dostopom do informacij javnega značaja in s poslovno politiko Pošte Slovenije proaktivno komunicirali naslednje teme: poslovanje Pošte Slovenije, kakovost prenosa pošiljk, uvedba novih pogodbenih pošt, mednarodno poslovno sodelovanje, odprtje novih poslovnih prostorov pošt, prejetje nagrad, donacije, povečan promet ob koncu leta, izidi priložnostnih znamk ter še mnoge druge teme.

Skupno smo v letu 2013 organizirali štiri novinarske konference, objavili 46 sporočil za medije, odgovorili na vrsto novinarskih vprašanj ter pripravili več dodatnih pojasnil na medijske objave o Pošti Slovenije.

3.3 odgovornost do naravnega okolja

V Pošti Slovenije opravljamo različne aktivnosti za varovanje okolja, naš vpliv na okolje in življenjski prostor načrtno zmanjšujemo. Zastavljamo si do okolja prijazne strateške cilje, ki jih tudi dosegamo, usmerjeni smo k nenehnemu izboljševanju zaščite okolja.

Skrbimo za ločeno zbiranje odpadkov

V letu 2013 smo še temeljiteje izvajali že v preteklosti uvedene postopke ločevanja odpadkov. S prevzemnikom odpadne embalaže smo izvajali redne oglede vseh prevzemnih mest in na podlagi ugotovitev so bila predlagana dodatna prevzemna mesta, prevoz odpadne papirne in kartonske ter plastične embalaže s pošt na prevzemna mesta s pomočjo poštne logistike, način odlaganja, ki omogoča lažje in bolj ekonomično prevzemanje odpadkov tako za prevzemnika kot za nas, in spremljanje količin odpeljane odpadne embalaže z elektronskimi preglednicami. PS je prešla tudi na sistem IS-odpadki, ki pomeni elektronsko evidenco spremljanja evidenčnih listov za odpadke in odpadno embalažo.

Družbena odgovornost podjetja se kaže tudi v ekološki osveščenosti in skrbi za energetsko učinkovitost pri investicijah v stavbe. Cilj strategije energetske učinkovitosti stavb Pošte Slovenije je doseganje učinkovite rabe energije v stavbah, to je zmanjšanje porabe in stroškov energije. Načrtujemo uporabo obnovljivih virov, kjer so za to dani pogoji, ob upoštevanju načela gospodarnosti.

Naše delovanje na področju družbene odgovornosti je usmerjeno tudi v spremljanje in iskanje najoptimalnejših rešitev za ekološko sprejemljivo izvajanje transporta v Pošti Slovenije.

Naše aktivnosti so usmerjene v dogovore glede poslovnega najema električnih vozil in posodobitev obstoječe ekološke strategije.

V sklopu družbene odgovornosti smo začeli z dogovori za postavitev električnih polnilnih postaj za polnjenje električnih avtomobilov, koles, skuterjev in invalidskih vozičkov z električno energijo. Prva polnilna postaja je predvidena na lokaciji PLC Maribor, postopno pa bodo sledile še namestitve električnih polnilnih postaj na naših drugih objektih.

V letu 2013 smo povečali število električnih koles, ki omogočajo bolj humano delo pri prenašanju težkih bremen pri dostavi pošiljk.

3. POROČILO O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI

Hitri dostop

• 3.1 UPRAVLJANJE S ČLOVEŠKIMI VIRI
• 3.2 ODGOVORNOST DO DRUŽBENE SKUPNOSTI
• 3.3 ODGOVORNOST DO NARAVNEGA OKOLJA

4. Računovodsko poročilo

4.1 REVIZORJEVO POROČILO

4.2 RAČUNOVODSKI IZKAZI

Pojasnila k računovodskim izkazom so njihov sestavni del in jih je treba brati v povezavi z njimi.

4.2.1 Bilanca stanja

4.2.2 Izkaz poslovnega izida

4.2.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

Izkaz vseobsegajočega donosa za obdobje 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013

4.2.4 Izkaz poslovnega izida po področnih odsekih

V skladu z Zakonom o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 102/04) in Splošnim aktom o ločenih računovodskih evidencah in prepovedi subvencioniranja (Uradni list RS, št. 29/10) je Pošta Slovenije dolžna izdelati izkaz poslovnega izida po področnih odsekih. Izkaz je izdelan na podlagi metodologije obračuna stroškov po aktivnostih poslovnega procesa in po metodi polno alociranih stroškov.

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS je Pošti Slovenije potrdila metodologijo o skladnosti »računovodskega sistema po aktivnostih z uporabo metode polno alociranih stroškov za Pošto Slovenije« s predpisi. Pošta Slovenije je tudi v letu 2013 dosledno upoštevala zakonsko obveznost stroškovno učinkovitega zagotavljanja univerzalne poštne storitve – v računovodskem sistemu so upoštevane zahteve po trajnem, rednem in nemotenem opravljanju univerzalne poštne storitve na celotnem ozemlju RS.

Vsebina storitev po posameznih področnih odsekih (univerzalna, druge poštne in ostale storitve) je podana v poglavju 2.4.1 Storitve.

4.2.5 Izkaz denarnega toka

4.2.6 Izkaz gibanja kapitala

GIBANJE KAPITALA – LETO 2012 in 2013

4.3 POJASNILA K IZKAZOM

Računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) ter sestavljeni v evrih in zaokroženi na enoto.

V skladu z 8. točko 56. člena ZGD-1 ni opravljena konsolidacija za podjetja v skupini, in sicer: EPPS d. o. o., PS VilaMedia d. o. o., PS Moj paket d. o. o., PS Zavarovalno zastopništvo d. o. o. (vse v 100-odstotnem lastništvu Pošte Slovenije) in Feniksšped, d. o. o. (v 95-odstotnem lastništvu Pošte Slovenije).

V pridruženem podjetju Športna loterija in igre na srečo d. d. pa ima Pošta Slovenije 20-odstotni delež.

Določene računovodske postavke v izkazu poslovnega izida (evrske razlike, donacije) za leto 2012 in v bilanci stanja na dan 31. 12. 2012 (rezervacije, kratkoročne obveznosti) so znotraj izkazov prerazporejene in zato odstopajo od revidiranih izkazov za isto leto, kar je posledica sprememb kontnega načrta v letu 2013 in s tem opravljenih prilagoditev za primerjalno leto 2012.

RAČUNOVODSKA PRAVILA IN METODE VREDNOTENJA

V družbi Pošta Slovenije vodimo knjigovodstvo v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi; računovodski izkazi in pojasnila k njim so pripravljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi, z upoštevanjem temeljnih računovodskih predpostavk:

• časovne neomejenosti poslovanja in
• nastanka poslovnega dogodka.

Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem celotnih računovodskih opravil so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost.

Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

Za merjenje vseh skupin neopredmetenih sredstev in dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev družba uporablja model nabavne vrednosti.

Opredmetena osnovna sredstva

Za merjenje vseh skupin opredmetenih osnovnih sredstev po pripoznavanju uporablja družba model nabavne vrednosti. Nabavno vrednost kupljenega opredmetenega osnovnega sredstva sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo.

Družba praviloma enkrat letno ugotavlja, ali obstajajo za pomembna osnovna sredstva znaki, da je osnovno sredstvo oslabljeno. Strokovna služba družbe v skladu s 7. členom Pravilnika o računovodstvu preverja notranje in zunanje znake slabitve sredstev večjih vrednosti (nad 500 tisoč evri knjigovodske vrednosti).

Naložbene nepremičnine

Naložbena nepremičnina je nepremičnina, posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe. Družba opredeljuje, da se kot naložbena nepremičnina ne opredeljuje tisti del nepremičnine, ki je manjši od 30 odstotkov celotne površine. Naložbene nepremičnine obsegajo počitniška stanovanja ter še nekatere dele objektov, ki jih dajemo v najem.

Slabitev naložbenih nepremičnin se ugotavlja v sklopu ocenjevanja vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev.

Za merjenje naložbene nepremičnine po pripoznavanju družba uporablja model nabavne vrednosti. Pri amortiziranju uporablja družba metodo enakomernega časovnega amortiziranja.

Finančne naložbe

Pripoznano finančno sredstvo, ki je finančna naložba, družba ob začetnem pripoznavanju izmeri po pošteni vrednosti. Če gre za finančno sredstvo, ki ni razvrščeno med finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, družba začetni pripoznani vrednosti prišteje še stroške finančnega posla, ki izhajajo neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva.

Družba razvršča finančne naložbe pri začetnem pripoznavanju v:

I. skupino – finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,

II. skupino – finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo,

III. skupino – finančne naložbe v posojila in

IV. skupino – za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

V III. skupino družba uvršča druge dolgoročne depozite ter dolgoročna posojila delavcem.

V IV. skupino družba uvršča deleže v podjetjih v skupini, v pridruženih podjetjih in v druge dolgoročne deleže in delnice ter obveznice Slovenske odškodninske družbe (SOD).

Finančne naložbe, ki kotirajo na borzi, se vrednotijo po borzni ceni. Razvrščene so v IV. skupino, zato se sprememba borzne cene odraža v presežku iz prevrednotenja. Trajne slabitve naložb se evidentirajo v poslovnem izidu družbe. Če delnice družbe ne kotirajo na borzi in poštene vrednosti naložbe ni mogoče določiti, se takšne naložbe vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne oslabitve.

Naložbe v odvisne in pridružene družbe se vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne oslabitve.

Sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo

Med sredstva za prodajo razvrsti družba tista nekratkoročna sredstva, za katerih knjigovodsko vrednost se utemeljeno predvideva, da bo poravnana s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Sredstva, ki izpolnijo sodila za razvrstitev, podjetje neha amortizirati in jih izmeri po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje (po tisti, ki je nižja).

Pri razvrščanju sredstev na nekratkoročna sredstva, namenjena prodaji, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

• sredstvo mora biti na voljo za takojšnjo prodajo;
• prodaja mora biti zelo verjetna;
• poslovodstvo mora sprejeti plan prodaje ter sredstvo aktivno prodajati po razumni ceni glede na pošteno vrednost sredstva; verjetnost, da bo prišlo do pomembne spremembe plana prodaje ali do prenehanja aktivnosti v zvezi s prodajo, mora biti minimalna;
• pričakuje se, da bo prodaja zaključena v roku enega leta.

Razlogi za uvrstitev nepremičnin v sredstva namenjena prodaji, so: preselitev pošte, preoblikovanje pošte v premično pošto ali drugo obliko ali njena ukinitev, zemljišča, ki jih Pošta za poslovno dejavnost ne potrebuje, prazni poslovni prostori po prekinitvi najemne pogodbe ter prazna stanovanja, za katera zaposleni nimajo interesa za najem.

Sredstva, pri katerih pogoji niso več izpolnjeni, je treba prerazvrstiti nazaj med osnovna sredstva oziroma v drugo kategorijo sredstev (naložbene nepremičnine). V tem primeru je treba takšno sredstvo izmeriti po nižji od obeh vrednosti:

• knjigovodski vrednosti pred razvrstitvijo med nekratkoročna sredstva za prodajo, zmanjšani za amortizacijo, ki bi bila pripoznana, če sredstvo ne bi bilo prerazvrščeno; pri tem vsa za nazaj obračunana amortizacija bremeni poslovni izid tekočega poslovnega leta;
• nadomestljivi vrednosti na dan prerazvrstitve z nekratkoročnih sredstev za prodajo nazaj med osnovna sredstva.

Zaloge materiala in trgovskega blaga

Količinsko enoto zaloge materiala ali blaga družba vrednoti po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave; kupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Pri vrednotenju porabe zalog družba uporablja metodo drsečih povprečnih cen.

Zaloge materiala in trgovskega blaga v sredstvih družbe predstavljajo nepomemben delež. Knjigovodske vrednosti zalog v materialno pomembnih zneskih ustrezajo njihovi iztržljivi vrednosti. Prevrednotenje zalog se opravi konec poslovnega leta po pregledu gibanja zalog. Popravki vrednosti zalog so oblikovani na podlagi izkušenj iz preteklih let.

Poslovne terjatve

Poslovne terjatve se izvirno izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz verodostojnih knjigovodskih listin, ob predpostavki, da bodo plačane. Prvotne terjatve se lahko pozneje povečajo ali pa, ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo, tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.

Družba najmanj enkrat letno preveri ustreznost izkazanih terjatev. Terjatve (razen terjatev do proračunskih uporabnikov in terjatve iz naslova opravljenih telegrafskih storitev), za katere se domneva, da bodo v roku 90 dni po zapadlosti poravnane delno ali pa sploh ne, se praviloma štejejo za dvomljive; če se je zaradi njih začel sodni postopek, pa sporne. Družba oblikuje popravek vrednosti terjatev za dvomljive in sporne terjatve 100-odstotno (razen terjatev do proračunskih uporabnikov in terjatev iz naslova opravljenih telegrafskih storitev) v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov; na podlagi individualne presoje pa tudi za terjatve pred 90-dnevnim rokom zapadlosti.

Terjatve do tujih kupcev se večinoma nanašajo na mednarodni obračun poštnih storitev v skladu s konvencijo SPZ in z medsebojnimi sporazumi, kjer so daljši roki potrjevanja obračunov opravljenih storitev.

Družba oblikuje popravek vrednosti terjatev iz mednarodnega poštnega obračuna za vse terjatve, ki niso poravnane v roku dveh let po zapadlosti.

Za preračun terjatev, ki so določene v tujih valutah, družba uporablja srednji tečaj, ki ga objavlja Banka Slovenije in je povzet po tečajnici Evropske centralne banke.

Terjatve za odložene davke družba pripozna v knjigovodskih razvidih in računovodskih izkazih le za pomembne (bistvene) zneske. Izkažejo se ob uporabi metode obveznosti po bilanci stanja za začasne razlike, ki se pojavijo med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti do virov sredstev.

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve

Med kratkoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami so zajeti kratkoročno odloženi stroški in prehodno nezaračunani prihodki. Slednji pretežno zajemajo prihodke iz mednarodnega obračuna, za katere faktura še ni bila izstavljena oz. še nismo prejeli plačila.

Kapital

Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, čisti dobiček, čista izguba in presežek iz prevrednotenja.

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

Rezervacije obsegajo rezervacije za odpravnine ter rezervacije za jubilejne nagrade. Oblikujejo se na podlagi aktuarskega izračuna, ki temelji na številu zaposlenih in znesku, ki je pravica zaposlenega do jubilejne nagrade in do odpravnine ob kasnejši upokojitvi. Pripoznajo se le v primeru pomembnih zneskov. Tovrstne rezervacije družba oblikuje na podlagi izračuna pooblaščenega aktuarja.

Oblikujemo tudi rezervacije za morebitne obveznosti iz gospodarskih sporov in pravd, rezervacije iz delovnih sporov po oceni Oddelka pravnih zadev ter spremenljiv del plač poslovodstva.

Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami se izkazujejo prejete državne subvencije zaradi preseganja kvot invalidov ter zadržani prispevki invalidov, ki se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke.

Dolgoročne obveznosti

Dolgoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba v obdobju, daljšem od enega leta, vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Dolgoročni dolgovi so lahko finančni ali poslovni.

Za preračun dolgoročnih dolgov, ki so določeni v tuji valuti, družba uporablja srednji tečaj, ki ga objavlja Banka Slovenije in je povzet po tečajnici Evropske centralne banke.

Kratkoročne obveznosti

Kratkoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba najkasneje v enem letu vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Kratkoročni dolgovi so poslovni ali finančni.

Za preračun kratkoročnih dolgov, ki so določeni v tuji valuti, družba uporablja srednji tečaj, ki ga objavlja Banka Slovenije in je povzet po tečajnici Evropske centralne banke.

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

Med kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami so zajeti kratkoročno odloženi prihodki in vnaprej vračunani stroški. Slednji se pretežno nanašajo na odhodke iz mednarodnega obračuna ter stroške neizkoriščenega letnega dopusta in neizplačanih viškov ur.

Prihodki in odhodki

Pri Pošti Slovenije razčlenjujemo prihodke in odhodke na poslovne prihodke in odhodke, finančne prihodke in odhodke ter na druge prihodke in odhodke. Pripoznavamo jih na osnovi izvirnih knjigovodskih listin.

Prihodki se pripoznavajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstva ali zmanjšanjem dolga in je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznavajo, kadar upravičeno pričakujemo, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku.

Prihodke iz prodaje sestavljajo prodajne vrednosti opravljenih storitev ter prodanega trgovskega blaga in materiala v obračunskem obdobju. Merijo se na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih in drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje. Davek na dodano vrednost se ne šteje kot poslovni prihodek, ampak kot obveznost do države.

Prihodke iz mednarodnega obračuna družba vkalkulira na osnovi opravljenih storitev v obračunskem obdobju; dokončni obračun se opravi na osnovi s tujimi poštnimi operaterji medsebojno usklajenih obračunov in potrjenih računov, ki se praviloma izstavljajo z daljšim časovnim zamikom.

Prevrednotovalni poslovni prihodki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Odhodki iz prodaje se pripoznajo, ko je trgovsko blago prodano oziroma ko je storitev opravljena. V odhodke iz prodaje se prišteva tudi nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in materiala.

Odhodke iz mednarodnega obračuna družba vkalkulira na osnovi opravljenih storitev v obračunskem obdobju; dokončni obračun se opravi na osnovi s tujimi operaterji medsebojno usklajenih obračunov in potrjenih računov, ki se praviloma izstavljajo z daljšim časovnim zamikom.

Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove slabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni pokrito s presežkom iz prevrednotenja iz njihove predhodne okrepitve.

Finančni prihodki so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi s finančnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami. Finančni prihodki se prevrednotijo v zvezi s prodajo ali drugačno odtujitvijo finančnih naložb.

Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Finančni odhodki se pripoznajo po obračunu, ne glede na plačila, ki so povezana z njimi.

Prevrednotovalni finančni odhodki nastanejo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni pokrito s presežkom iz prevrednotenja kapitala.

Amortizacija

Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, naložbene nepremičnine in neopredmetenega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem. Pri amortiziranju opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin ter neopredmetenih sredstev uporablja Pošta Slovenije metodo enakomernega časovnega amortiziranja.

Opredmeteno osnovno sredstvo ter naložbena nepremičnina se začnejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca po tistem, ko so razpoložljiva za uporabo.

Amortizacija se obračunava posamično. Zemljišča in osnovna sredstva, ki se pridobivajo, ter umetniška dela se ne amortizirajo.

Amortizacijske stopnje temeljijo na podlagi ocenjene ekonomske življenjske dobe sredstev. Pri neopredmetenih sredstvih se uporabljajo dokončne dobe koristnosti.

Pri obračunu amortizacije smo uporabili naslednje stopnje:

Stroški dela in stroški povračil

V stroških dela izkazujemo:

• plače,
• nadomestila plač,
• dajatve v naravi, darila in nagrade zaposlenim ter zanje plačane ali njim povrnjene zneske, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem,
• odpravnine in
• dajatve, ki se dodatno obračunavajo od navedenih postavk in ki bremenijo izplačevalca.

Stroški dela in stroški povračil so obračunani in izplačani v skladu z zakonom, s kolektivno pogodbo Pošte Slovenije, kolektivno pogodbo za poštne in kurirske dejavnosti ter kolektivno pogodbo o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust.

Med stroške dela so vkalkulirani tudi stroški iz naslova neizkoriščenih letnih dopustov zaposlenih in presežkov ur ter rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine.

POJASNILA K BILANCI STANJA

Bilanca stanja izkazuje tista sredstva in obveznosti do njihovih virov, ki se nanašajo na poslovanje družbe. Ima obliko zaporednega stopenjskega izkaza, razčlenjenega v skladu s SRS 24.4, vrednosti pa so izkazane za tekoče in preteklo obdobje.

A / DOLGOROČNA SREDSTVA

A1 / Gibanje neopredmetenih sredstev

Leto 2013

Leto 2012

Povečanje drugih neopredmetenih sredstev v letu 2013 je posledica višjih novih nabav, predvsem za računalništvo v oblaku (858 tisoč evrov).

Družba ni zastavila neopredmetenih sredstev kot jamstvo za dolgove.

A2 / Dolgoročne aktivne časovne razmejitve

Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve konec leta 2013 predstavljajo vnaprej vplačani stroški iz naslova stanovanjskega rezervnega sklada.

A3 / Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin

Leto 2013

Leto 2012

Naložbene nepremičnine

Razkritja k stroškom amortizacije so podana v pojasnilih k izkazu poslovnega izida (točka M3).

V letu 2013 je bilo ustvarjenih 161.824 evrov prihodkov, odhodki pa so znašali 102.573 evrov, od tega stroški amortizacije 60.411 evrov.

Med naložbene nepremičnine smo vključili:

• naložbene nepremičnine v počitniških stanovanjih in
• naložbene nepremičnine v poslovnih prostorih, ki jih dajemo v najem.

Na postavko Naložbene nepremičnine smo v letu 2013 prenesli poslovne prostore na poštah Jesenice, Dole pri Litiji ter Osilnica, nazaj na postavko Zgradbe pa del zgradbe v Trebnjem.

Strokovna skupina je pregledala naložbene nepremičnine in ocenila, da so knjigovodske vrednosti v višini 1.515.039 evrov primerne in ne presegajo tržnih vrednosti.

Opredmetena osnovna sredstva

Med povečanji so prikazane nove nabave (podrobno pojasnjene v poglavju 2.8 Naložbe), v manjši meri pa tudi prenos iz sredstev, namenjenih prodaji, nazaj na zgradbe.

Stanje investicij v teku je odvisno od novih nabav in aktiviranja zgradb in opreme v obračunskem obdobju. Neaktivirane so še naslednje večje postavke: nakup poslovnih prostorov Cikava, obnova poslovnih prostorov Mirna, Črnuče in Slivnica ter naprave za proizvodnjo toplote in elektrike.

Zaradi dotrajanosti, uničenja in neuporabnosti so bila ob letni inventuri odpisana opredmetena osnovna sredstva s sedanjo vrednostjo v višini 322 evrov. Pri popisu je bil ugotovljen primanjkljaj v višini 2.740 evrov.

Strokovna skupina je naredila primerjavo vrednosti vseh nepremičnin z razpoložljivo statistiko GURS-a in ugotovila, da je povprečna vrednost nepremičnin Pošte Slovenije po m2 nižja od povprečne tržne vrednosti prodanih nepremičnin v Sloveniji v preteklih dveh letih, zato ni bilo treba izvesti slabitve nepremičnin.

Družba ni zastavila opredmetenih osnovnih sredstev kot jamstvo za dolgove.

A4 / Dolgoročne finančne naložbe

Gibanje dolgoročnih finančnih naložb

V III. skupino so uvrščena dolgoročna posojila delavcem v skupni vrednosti 52.017 evrov, v IV. skupino pa so uvrščeni deleži v družbe v skupini, pridruženo podjetje, drugi dolgoročni deleži in delnice ter obveznice SOD-a v višini 3.553.666 evrov.

Dolgoročne finančne naložbe niso zastavljene.

Deleži v podjetjih

Pošta Slovenije med družbami v skupini izkazuje pet hčerinskih družb. 100-odstotni delež ima v družbah: EPPS, PS VilaMedia, PS Moj paket, PS Zavarovalno zastopništvo, 95-odstotni delež v pa družbi Feniksšped. V letu 2013 sta bili ustanovljeni dve hčerinski družbi, in sicer PS Moj paket (v januarju 2013, ustanovitveni kapital 500.000 evrov) in PS Zavarovalno zastopništvo (v juniju 2013, ustanovitveni kapital 515.026 evrov).

V pridruženem podjetju Športna loterija in igre na srečo ima 20-odstotni delež. Več o podjetjih v skupini in pridruženem podjetju je zapisano v poglavju 4.4 Poslovanje s povezanimi osebami.

Pošta Slovenije je v skladu s sklepom skupščine pretvorila hibridne depozite v PBS v višini 8.345.633 evrov v lastniški delež; skupna vrednost naložbe v PBS pred slabitvijo je znašala 17.492.469 evrov. Zaradi negativnih rezultatov poslovanja je bilo treba izvesti slabitev naložbe v PBS, in sicer za 17.126.487 evrov. Pri dodatni dokapitalizaciji PBS družba ni sodelovala, zato se je zmanjšal delež lastništva s 45 na 0,88 odstotka. Zaradi tega je bila naložba v PBS prenesena med druge deleže ter znaša 365.982 evrov. Poleg tega je med dolgoročne deleže vključena še:

• naložba v družbo Indoma Maribor ter
• naložba v Zavarovalnico Triglav pri kateri je bilo na dan 31. decembra 2013 opravljeno prevrednotenje (krepitev).

Naložba v NKBM je bila konec leta 2013 izločena iz evidenc.

Tveganje iz naslova strateških povezav in naložb je opisano v poglavju 2.10.1 Korporativno upravljanje tveganj.

Dolgoročni depoziti

Dolgoročni depoziti drugim v višini 50.000 evrov so vezana sredstva pri Novi Kreditni banki Maribor, obrestovana s 4,1-odstotno fiksno obrestno mero (letna obrestna mera).

Dolgoročno dana posojila

Dolgoročno dana posojila drugim predstavljajo stanovanjska posojila delavcem, odobrena pred letom 1995 (prenesena z delitveno bilanco med Pošto in Telekomom Slovenije), ter obveznice SOD-a. Obveznice SOD-a so bile v skladu s SRS 2006 uvrščene v IV. skupino izkazanih naložb.

Za obveznice SOD-a smo na dan 31. decembra 2013 opravili prevrednotenje kapitala (krepitev – pojasnilo k izkazu gibanja kapitala).

V skladu z 19. točko prvega odstavka 69. člena ZGD-1 Pošta Slovenije razkriva terjatev iz naslova neodplačanih posojil do delavca, zaposlenega po individualni pogodbi, na dan 31. decembra 2013, v višini 741 evrov (v letu 2013 odplačanih 2.150 evrov). Posojilo delavcu, zaposlenemu po individualni pogodbi, je bilo odobreno z odplačilno dobo 20 let, obrestna mera pri posojilu je vezana na rast točke za ugotovitev vrednosti stanovanja.

A5 / Dolgoročne poslovne terjatve

Dolgoročne terjatve do delavcev iz naslova prodanih stanovanj obsegajo posojila zaposlenim za odkup službenih stanovanj, ki so bila do 27. julija 2007 odobrena s fiksno 4-odstotno letno obrestno mero, z dobo vračila do 20 let, po tem datumu pa po 6-mesečni obrestni meri EURIBOR + 2 % (letna obrestna mera).

A6 / Odložene terjatve za davek

Za izračun odloženih davkov se uporablja 17-odstotna davčna stopnja.

V letu 2013 je Pošta Slovenije v davčnem obračunu izkazala 14.358.596 EUR davčne izgube in hkrati 2.652.406 EUR neizrabljenih investicijskih davčnih olajšav, ki se lahko koristijo v 5 letih. Zaradi negotovosti ocene, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, ki bi ga bilo mogoče obremeniti za neizrabljene davčne izgube in davčne olajšave, terjatve za odloženi davek iz tega naslova v letu 2013 niso bile pripoznane.

Gibanje odloženih terjatev za davek

B / KRATKOROČNA SREDSTVA

B1 / Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo

Med dolgoročna sredstva, namenjena prodaji, so uvrščena sredstva, za katera se predvideva prodaja, in sicer:

• poslovni prostori s pripadajočimi zemljišči: Miklavž na Dravskem polju in Poljčane,
• stanovanjski objekt Vuhred – Orlica s pripadajočim zemljiščem;
• stanovanje Poljčane
• parkirišče Jesenice Javornik
• zemljišče: Zgornje Gorje in Ljutomer.

B2 / Zaloge

V letu 2013 smo odpisali zaloge v vrednosti 42.514 evrov (zastarelost, poškodovanost, neuporabnost). Pri popisu je bil pri zalogah materiala ugotovljen primanjkljaj v višini 3.621 evrov ter presežek v višini 152 evrov, pri zalogah trgovskega blaga pa primanjkljaj v višini 4.230 evrov ter presežek v višini 3.077 evrov.

Na rast vrednosti zalog materiala je vplivala višja zaloga obrazcev, na rast drobnega inventarja pa povečanje zalog službene obleke. Zaloge trgovskega blaga so se povečale predvsem zaradi uvoza blaga iz Kitajske.

Družba na dan 31. decembra 2013 nima zastavljenih zalog.

B3 / Kratkoročne finančne naložbe

Kratkoročno dana posojila zajemajo del dolgoročnih naložb, ki zapadejo v prihodnjem letu in se nanašajo na odobrena dolgoročna stanovanjska posojila pred letom 1995 (prevzeta po delitveni bilanci med Pošto Slovenije in Telekomom Slovenije), ter obveznice SOD-a.

Kratkoročni depoziti pri bankah se nanašajo na depozite, obrestovane z letno obrestno mero od 0,3 do 2,3 odstotka.

B4 / Kratkoročne poslovne terjatve

Stanje terjatev do kupcev je na dan 31. decembra 2013 znašalo 27.030.543 evrov, od tega je del izkazan v okviru kratkoročnih poslovnih terjatev do podjetij v skupini v višini 620.823 evrov ter do pridruženega podjetja v višini 14.841 evrov.

Kratkoročne poslovne terjatve do povezanih oseb v skupni višini 635.664 evrov predstavljajo terjatve do:

• podjetij v skupini, in sicer do EPPS (211.332 evrov), Feniksšpeda (3.166 evrov), PS VilaMedie (406.082 evrov) in do podjetja PS Moj paket (243 evrov) ter
• do pridruženega podjetja Športna loterija (14.841 evrov).

Upad terjatev do pridruženih podjetij je posledica zmanjšanja števila pridruženih podjetij (v letu 2012 poleg Športne loterije še PBS – več v pojasnilu A4).

Druge kratkoročne poslovne terjatve zajemajo predvsem:

• terjatve za davek od dohodka – 1.174.758 evrov,
• terjatve za vstopni DDV – 836.482 evrov,
• terjatve do državnih institucij iz naslova boleznin in invalidnin – 478.572 evrov,
• dani kratkoročni predujmi – 245.962 evrov,
• kratkoročni del dolgoročnih terjatev iz naslova prodaje stanovanj – 209.925 evrov,
• ostale kratkoročne terjatve – 796.932 evrov.

Pošta Slovenije svojih terjatev pretežno ne zavaruje, razen pri izvajalcih zamenljivih storitev, kjer so terjatve zavarovane z bančnimi garancijami v višini četrtine letnega prometa, in nekaterih strankah s slabšo bonitetno oceno.

Kreditno tveganje iz naslova poslovnih terjatev je opisano v poglavju 2.10.1 Korporativno upravljanje tveganj – Finančna tveganja.

Gibanje popravkov vrednosti terjatev

B5 / Denarna sredstva

Denarna sredstva so izkazana po izvirni vrednosti. Predstavljajo sredstva v evrih v blagajni in na transakcijskih računih pri PBS, NKBM, Abanki Vipi ter pri NLB.

C / KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Kratkoročno nezaračunani prihodki zajemajo pretežno nezaračunane prihodke iz naslova mednarodnega obračuna, in sicer v višini 4.593.320 evrov, od tega: za leto 2011 v višini 142.329 evrov, za leto 2012 v višini 922.043 evrov in za leto 2013 v višini 3.528.948 evrov.

D / KAPITAL

Kapital izraža lastniško financiranje družbe in je z vidika družbe njena obveznost do lastnika – države. Osnovni kapital družbe je kapital, ki je registriran na sodišču v višini 121.472.482 evrov.

Kapitalske rezerve se glede na leto 2012 niso spremenile in so posledica odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala.

Če bi družba prevrednotila kapital s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin za leto 2013 (0,7 %), bi izkazala izgubo v višini 18.449.085 evrov.

Spremembe vseh sestavin kapitala smo pojasnili pri pojasnilih k izkazu gibanja kapitala.

E / REZERVACIJE IN DOLGOROČNE
PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

E1 / REZERVACIJE

Gibanje rezervacij

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade temeljijo na aktuarskem izračunu (uporabljena metoda Projected Unit Credit), v katerem so bili upoštevani: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, verjetnost smrtnosti, verjetnost invalidnosti, fluktuacija kadrov, diskontna stopnja v višini 4 odstotkov, rast plač v RS v višini 2 odstotka in v družbi za 0,5 odstotka za obdobje od 2014 do 2016, od leta 2017 pa 2 odstotka, prispevna stopnja delodajalca za izplačila v višini 16,1 odstotka (za izplačila, višja od zneskov, ki jih določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja).

Višino rezervacij za tožbe določi glede na višino škodnega zahtevka ali oceni glede na pričakovano možno višino (če dejanski zahtevek še ni znan) Področje kadrovskih in pravnih zadev.

Pravica do izplačila spremenljivega dela plač izhaja iz pogodb o zaposlitvi poslovodnih oseb in iz Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v lasti države in zajema dele plač za leto 2011, 2012 in 2013. Skladno z zakonom se 50 odstotkov spremenljivega dela plače izplača po sprejetem sklepu nadzornega sveta, 50 odstotkov pa po poteku dveh let od prvega izplačila – za ta del se oblikujejo dolgoročne rezervacije.

E2 / DOLOGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

V skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je za Pošto Slovenije določena 3-odstotna kvota za zaposlovanje invalidov. Za vsakega zaposlenega invalida nad predpisano kvoto je Pošta upravičena do nagrade v višini 25 odstotkov minimalne plače na mesec (v letu 2013 za 501.947 evrov) ter oproščena plačila prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (v letu 2013 za 783.539 evrov).

Konec leta smo dolgoročne pasivne časovne razmejitve sprostili v dobro drugih prihodkov – prihodki od subvencij v višini 1.285.486 evrov.

F / DOLGOROČNE OBVEZNOSTI

Dolgoročne finančne obveznosti do bank predstavljajo obveznosti za najet dolgoročni kredit v višini 10 milijonov evrov konec leta 2013. Obveznosti so zavarovane z menicami. Doba vračila je sedem let. Vrednost zneska z dobo odplačila daljše od 5 let je 2.857.143 evrov. Konec leta 2013 smo kratkoročni del dolgoročnega kredita (1.428.571 evrov), ki zapade v odplačilo v letu 2014, prenesli na kratkoročne finančne obveznosti.

Obrestna mera znaša 2,892 odstotka (za 6-mesečni EURIBOR so vzeti podatki na dan 31. december 2013).

Druge dolgoročne poslovne obveznosti se nanašajo na obveznosti pri stanovanjskem ter odškodninskem skladu za prodana stanovanja.

G / KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

Kratkoročne finančne obveznosti do bank zajemajo kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapadejo v letu 2014 v znesku 1.428.571 evrov. Obrestna mera znaša 2,892 odstotka. Obveznosti so zavarovane z menicami.

Kratkoročne poslovne obveznosti do povezanih oseb v skupni višini 75.613 evrov predstavljajo obveznosti do:

• podjetij v skupini: EPPS (2.416 evrov) in Feniksšped (546 evrov) ter
• pridruženega podjetja Športna loterija (72.651 evrov).

Obveznosti do dobaviteljev zajemajo:

• obveznosti do dobaviteljev osnovnih sredstev – 838.737 evrov in
• obveznosti do dobaviteljev obratnih sredstev – 5.289.305 evrov (od tega so obveznosti do dobaviteljev izkazane v kratkoročnih poslovnih obveznostih do podjetij v skupini, in sicer za EPPS – 2.416 evrov in Feniksšped – 546 evrov).

Kratkoročne obveznosti do drugih zajemajo:

• kratkoročne obveznosti za plače – 11.573.020 evrov,
• obveznosti do državnih in drugih institucij – 2.171.577 evrov,
• obveznosti iz komisijske in konsignacijske prodaje – 2.077.751 evrov, od tega so obveznosti v višini 72.651 evrov izkazane v kratkoročnih poslovnih obveznostih do pridruženega podjetja Športna loterija, in
• druge kratkoročne obveznosti – 2.406.954 evrov (obveznosti do PBS za plačilni promet, obveznosti po odločbah, …).

Družba nima obveznosti do članov poslovodstva, zaposlenih po individualni pogodbi, niti do članov nadzornega sveta, razen tistih, ki se nanašajo na plače za mesec december 2013.

H / KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

V kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitvah so predvsem zajeti vnaprej obračunani stroški za neizkoriščen letni dopust v višini 1.372.285 evrov, stroški presežkov ur v višini 744.937 evrov ter vkalkulirani stroški iz naslova mednarodnega obračuna za pisemske in paketne pošiljke v višini 5.547.403 evrov.

I / ZABILANČNA EVIDENCA

Povečanje gotovine PBS je posledica dejstva, da je bilo izplačilo pokojnin v ponedeljek dne 30. decembra 2013, ker pa pošte  lahko hranijo višji znesek  gotovine še 1. dan po dnevu izplačila pokojnin, torej  31. Decembra 2013, je bil zato znesek gotovine tokrat na poštah višji kot v letu 2012.

Povečanje zabilančne zaloge trgovskega blaga pa je posledica uvedbe posredniške prodaje v letu 2013 (vinjete v vrednosti 6.096.715 evrov).

Postavka Dani in prejeti finančni instrumenti se nanaša na prejete bančne garancije za dobro izvedbo poslov (2.388.990 evrov), prejete garancije od izvajalcev zamenljivih poštnih storitev in nekaterih strank (1.397.238 evrov) in dane garancije pri NKBM (carinska in druge garancije v višini 1.159.177 evrov).

Drugih potencialnih obveznosti nimamo.

POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

Izkaz poslovnega izida vsebuje tiste prihodke in odhodke, ki so nastali v obračunskem obdobju poslovanja družbe. Ima obliko stopenjskega zaporednega izkaza, sestavljenega po različici I, v skladu s SRS 25.6. Vrednosti so izkazane za tekoče in preteklo obdobje.

J / Čisti prihodki od prodaje

Čiste prihodke od prodaje sestavljajo prihodki od opravljenih poštnih in drugih storitev na domačem trgu in v mednarodnem poštnem prometu, prihodki od denarnih storitev in prihodki od prodaje blaga.

Prihodki od prodaje so doseženi predvsem na območju Republike Slovenije.

V skladu s Pravilnikom o računovodstvu razkrivamo skupine prihodkov, ki presegajo 10 odstotkov v skupini in katerih skupina predstavlja več kot 10 odstotkov poslovnih prihodkov: v skupini 760 – Prodaja proizvodov in storitev na domačem trgu – znašajo prihodki od prenosa standardnih pisem v domačem prometu brez storitve z upoštevanim popustom 36.181.304 evrov.

Upad prihodkov je pojasnjen v poglavju 2.11 Analiza poslovnih dosežkov.

K / Prihodki od subvencij

Prihodki od subvencij so nastali zaradi sprostitve dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev v dobro prihodkov (pojasnjeno v razkritju E2).

L / Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)

Dobiček od prodaje osnovnih sredstev predstavlja pozitivno razliko med prodajno vrednostjo osnovnih sredstev in njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Prevrednotovalni poslovni prihodki od terjatev predstavljajo plačilo spornih terjatev, ki še niso bile izločene iz knjigovodskih evidenc.

Oprava rezervacij za tožbe, je posledica zaključenih delovnih in gospodarskih sporov, odprava rezervacij za nepremičnine je posledica urejenega vpisa v zemljiško knjigo za nepremičnino v Cerknici, odprava rezervacij za spremenljivi del plač pa posledica preveč oblikovanih rezervacij v letu za drugi del izplačila iz leta 2010 ter prvi del izplačila iz leta 2012.

Odprava vklalkuliranih stroškov za letni dopust je nastala zaradi previsoko vkalkuliranih stroškov konec leta 2012 in dejstva, da delavci niso izkoristili 630 dni letnega dopusta.

M / Stroški

STROŠKI PO FUNKCIONALNIH VRSTAH

STROŠKI PO NARAVNIH VRSTAH

M1 / Stroški materiala, storitev in nabavne vrednosti trgovskega blaga

Stroški materiala in energije so bili v letu 2013 za 5 odstotkov nižji kot v preteklem letu, stroški storitev pa za 6 odstotkov. Upad je podrobneje pojasnjen v poglavju 2.11 Analiza poslovnih dosežkov.

V strukturi stroškov storitev zavzemajo največji delež:

• stroški mednarodnega obračuna za poštne storitve (16 odstotkov oz. 5.917.261 evrov),
• stroški študentskega dela (10 odstotkov oz. 3.867.084 evrov),
• stroški zavarovanja (8 odstotkov oz. 3.021.486 evrov),
• stroški vzdrževanja računalniške opreme in licenc (8 odstotkov oz. 2.833.277 evrov),
• stroški zakupljenih vodov in pogodb za vzdrževanje telekomunikacijskih naprav (5 odstotkov oz. 1.964.532 evrov),
• stroški vzdrževanja osebnih in tovornih vozil (5 odstotkov oz. 1.931.267 evrov),
• stroški čiščenja (4 odstotke oz. 1.636.779 evrov),
• pogodbeni prevozi (4 odstotke oz. 1.456.333 evrov),
• stroški vzdrževanja stavb (4 odstotke oz. 1.430.177 evrov) in
• stroški povračil za uporabo mopedov in koles (4 odstotke oz. 1.317.489 evrov).

V letu 2013 je bilo za revizijske preglede, ki jih je opravila družba Deloitte revizija, d. o. o., porabljenih 31.510 evrov (revidiranje letnega poročila in ločenih računovodskih evidenc). Drugih poslov s tem revizorjem ni bilo.

M2 / Stroški dela

Drugi stroški dela so v letu 2013 porasli zaradi višjih odpravnin. V drugih stroških dela so največje postavke:

• prehrana med delom – 5.647.700 evrov,
• prevoz na delo – 5.309.317 evrov,
• regres – 4.901.942 evrov,
• odpravnine – 796.486 evrov in
• denarne nagrade delavcem – 219.677 evrov.

Prejemki, ki so jih v poslovnem letu prejele skupine oseb iz 18. točke prvega odstavka 69. člena ZGD-1, so naslednji:

• poslovodstvo – 305.137 evrov,
• nadzorni svet – 133.578 evrov in
• zaposleni po individualnih pogodbah – 2.280.091 evrov.

Prejemki poslovodstva v letu 2013

Prejemki članov nadzornega sveta, revizijske komisije nadzornega sveta in kadrovske komisije nadzornega sveta v letu 2013

M3 / Amortizacija

M4 / Prevrednotovalni poslovni odhodki

– Pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih

Izgubo ob izločitvi osnovnih sredstev predstavlja negativna razlika med prodajno vrednostjo osnovnih sredstev in njihovo neodpisano sedanjo knjigovodsko vrednostjo.

– Pri obratnih sredstvih

N / Drugi poslovni odhodki

Postavka Rezervacije predstavlja oblikovane rezervacije za leto 2013 za tožbe iz gospodarskih sporov, pravd in delovnih sporov.

Drugi stroški vsebujejo:

• dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela,
• nagrade dijakom in študentom na delovni praksi,
• nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in
• davek na finančne storitve.

Zaradi slednjih so drugi stroški v letu 2013 porasli in znašajo 1.697.332 evrov, saj je bil marca 2013 uveden Zakon o davku na finančne storitve.

Med stroške dajatev, ki niso odvisni od stroškov dela, sodijo: novoletna obdaritev otrok, socialna izplačila, rekreacija delavcev, organizacija različnih srečanj in dokup delovne dobe.

O / Finančni prihodki

Finančni prihodki iz deležev v pridruženem podjetju se nanašajo na dividendo Športne loterije, iz deležev v drugih družbah pa na izplačane dividende Zavarovalnice Triglav.

Finančni prihodki iz danih posojil se nanašajo na prejete obresti od bank in SOD-a.

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih vsebujejo zamudne obresti in bonus od zavarovalnice.

P / Finančni odhodki

Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank se nanašajo na obresti za najet dolgoročni kredit.

Finančni odhodki iz oslabitve finančnih naložb vsebujejo slabitev naložbe v NKBM v višini 3.378.950 evrov in v PBS v višini 17.126.486 evrov.

R / Drugi prihodki

Prejete odškodnine vključujejo povrnjene odškodnine za poškodovana transportna sredstva oz. poškodbe na objektih ter odškodnine zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti.

Druge postavke vključujejo predvsem blagajniške presežke ter poračun DDV v višini 405.438 evrov (zaradi višjega končnega odbitnega deleža vstopnega DDV za leto 2013, kot je bil upoštevan med letom).

S / Drugi odhodki

Postavka Odškodnine vsebuje predvsem plačilo nadomestil za izgubljene poštne pošiljke ter druge odškodnine.

Š / Odloženi davki

Družba v izkazu poslovnega izida prikazuje 398.295 evrov odloženega davka, kar je vplivalo na znižanje poslovnega izida obračunskega obdobja.

Odloženi davki, ki vplivajo na poslovni izid 2013, izhajajo iz:

POJASNILA K IZKAZU DENARNEGA TOKA

Izkaz denarnega toka prikazuje spremembe stanja denarnih sredstev za poslovno leto. Sestavljen je po neposredni metodi, po različici I, v skladu s SRS 26.6.

Prejemki v letu 2013

Prejemki pri poslovanju
Med prejemki pri poslovanju so ločeni prejemki od prodaje proizvodov in storitev, kamor smo beležili vse prejemke od prodaje za poslovne enote in upravo družbe, medtem ko so med drugimi prejemki pri poslovanju v predhodnem letu vključeni še prejemki od prodaje na upravi družbe.

Prejemki pri naložbenju
Med prejemke pri naložbenju beležimo prejemke od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih (obresti od vezave kratkoročnih in dolgoročnih depozitov), prejemke od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev ter prejemke od odtujitve dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb (odpoklic vezave depozitov).

Prejemki pri financiranju
V letu 2013 smo najeli dolgoročni kredit in kratkoročni kredit, ki pa smo ga konec leta vrnili.

Skupni prejemki so se v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 zmanjšali za 1 odstotek, od tega prejemki od poslovanja za 6 odstotkov, kar je predvsem posledica zmanjšanja obsega storitev ter spremembe v strukturi storitev, prejemki pri naložbenju so se zmanjšali za 1 odstotek, medtem ko prejemkov pri financiranju v letu 2012 ne beležimo, v letu 2013 pa jih beležimo iz naslova zadolževanja.

Izdatki v letu 2013

Izdatki pri poslovanju
Izdatke za nakup materiala in storitev evidentiramo direktno iz plačil dobaviteljem po šifri izdatka. Med izdatke za plače in deleže zaposlencev v dobičku vključujemo nakazila plač na TRR in dohodnino, med izdatke za dajatve vseh vrst pa izdatke za prispevke od plač, izdatke za plačilo davka od dohodka pravnih oseb ter izdatke za plačilo 2-odstotnega davka od prometa z nepremičninami ter izdatke za plačilo davka na finančne storitve, ki je stopil v veljavo 1. marca 2013. Drugi izdatki izkazujejo plačila sejnin nadzornemu svetu, izplačilo PBS po ropu pošt, donacije in druga izplačila, vidna iz transakcijskega računa.

Izdatki pri naložbenju
Izdatke za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev smo zbrali iz plačil dobaviteljem po šifri izdatka za plačila investiranja v zgradbe, opremo za pošte, transportna sredstva, sprejemno mehanizacijo, informacijsko tehnologijo in varovanje premoženja.

Izdatki pri financiranju
Z izdatki pri financiranju smo izplačali lastniku udeležbo na dobičku ter povrnili kratkoročni kredit.
Skupni izdatki so v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 nižji za 1,5 odstotka. Za 7 odstotkov so se sicer zmanjšali izdatki pri poslovanju, kar je posledica nižjih izdatkov za nakup materiala in storitev, izdatkov za dajatve vseh vrst, kljub uvedbi nove vrste davka. Izdatki pri naložbenju so višji zaradi višje vezave prostih denarnih sredstev v kratkoročne finančne naložbe, prav tako so kljub nekoliko nižjemu izplačilu udeležbe na dobičku lastniku višji tudi izdatki pri financiranju zaradi vračila kratkoročnega kredita.

POJASNILA K IZKAZU GIBANJA KAPITALA

Izkaz gibanja kapitala ima v skladu s SRS 27 obliko sestavljene razpredelnice sprememb vseh sestavin kapitala; sestavljen je po različici I.

1. V breme prenesenega čistega dobička v višini 7.000.000 evrov je bila na osnovi sklepa SOD-a (seja dne 7. novembra 2013) izplačana udeležba pri dobičku edinemu družbeniku.

2. Presežek iz prevrednotenja se je povečal zaradi dodatno oblikovanega presežka iz naslova dolgoročnih finančnih naložb za 3.886 evrov, in sicer zaradi prevrednotenja obveznic SOD-a za 186 evrov in delnic v Zavarovalnici Triglav za 3.700 evrov.

3. V letu 2013 smo ustvarili čisto izgubo v višini 16.732.294 evrov, ki smo jo pokrili v breme prenesenega čistega dobička v višini 14.636.015 evrov; tako ostaja na postavki čiste izgube še 2.096.279 evrov.

4.4 POSLOVANJE S POVEZANIMI OSEBAMI

Prihodki/odhodki s podjetji v skupini in s pridruženimi podjetji v letu 2013

V nadaljevanju posredujemo splošne podatke o družbah v skupini in o pridruženih podjetjih in o poslovanju v letu 2013.

Splošni podatki o podjetjih v skupini in o pridruženih podjetjih

4.4.1 EPPS – elektronsko pismo
Pošte Slovenije d. o. o.

Družba EPPS – elektronsko pismo Pošte Slovenije d. o. o. je bila ustanovljena 8. decembra 1998. Ustanovitveni kapital je znašal 1.231.972 evrov. Družba je v 100-odstotni lasti Pošte Slovenije. Sedež družbe je v Ljubljani, Stegne 13 a. Osnovna dejavnost družbe je: izpisovanje variabilnih podatkov na predtiskane in bianko obrazce, izdelava pisem – zgibank in klasičnih pisem (v kuvertah), svetovanje pri izdelavi obrazcev, obvestil in drugih pošiljk, dogovarjanje s tiskarnami glede tiska obrazcev, programerska izdelava oblik za izpisovanje, priprava pošiljk (navadnih, priporočenih, s povratnico, z odgovorom, tiskovin, nakaznic ipd.) za oddajo v prenos Pošti Slovenije, arhiviranje izpisanih dokumentov in informacijske storitve, kot so izdaja e-računov, izmenjava elektronskih dokumentov in e-arhiv.

Organa odločanja družbe sta nadzorni svet in poslovodstvo. Nadzorni svet sestavljajo:

• Vinko Filipič, predsednik,
• mag. Martin Mlakar, podpredsednik, in
• Darja Murkovič Žigart, članica.

Poslovodstvo družbe predstavlja direktor mag. Vili Hribernik.

V skladu s 5. točko 294. člena ZGD-1 razkrivamo prejemke, ki so jih člani organov vodenja Pošte Slovenije d. o. o. pridobili z opravljanjem nalog v družbi v skupini: Vinko Filipič, ki je predsednik nadzornega sveta družbe v skupini EPPS d. o. o., je iz tega naslova v letu 2013 prejel 5.250 evrov.

Poslovanje v letu 2013

• V letu 2013 so izpisali 81,9 milijona listov formata A-4, kar je za 5 odstotkov več kot v letu 2012, in izdelali 68 milijonov pošiljk, kar je za 4 odstotke več kot v letu 2012.
• Na področju klasičnih storitev so pridobili osem novih strank.
• Zaradi predelave obeh kuvertirnih strojev tipa Kern-3500 na »pin-less« tehnologijo (že v letu 2012), so zaradi uporabe ožjega papirja precej prihranili pri materialu.
• Uporabljati so začeli namizno izvedbo aplikacije Webipost, ki je prijaznejša za širši krog uporabnikov.

Na dan 31. decembra 2013 je bilo v družbi zaposlenih 31 delavcev.

Finančni podatki in kazalniki