2.

POSLOVNO POROČILO

2.1

POSLANSTVO, VIZIJA IN STRATEŠKE USMERITVE POŠTE SLOVENIJE

Poslanstvo

Zagotavljati razvoj ter kakovostno, konkurenčno in zanesljivo izvajanje:

• poštnih storitev,
• logističnih storitev,
• denarnih storitev,
• varnih elektronskih poštnih storitev,
• storitev uporabe globalnega poštnega informacijskega in komunikacijskega omrežja in
• prodaje trgovskega blaga

za prebivalstvo in pravne subjekte v domačem in mednarodnem okolju.

Prispevati k:

• nacionalnemu razvoju tudi na demografsko ogroženih območjih,
• zadovoljstvu državljanov kot uporabnikov storitev,
• večanju konkurenčnosti in poslovne učinkovitosti podjetij in drugih poslovnih subjektov.

Vizija

Biti najpomembnejši in največji izvajalec poštnih in z njimi povezanih logističnih storitev v Sloveniji tudi po liberalizaciji poštnega trga v EU.

Razvijati pripadnost in lojalnost zaposlenih, vlagati v njihovo znanje ter zagotavljati njihovo socialno varnost.

Zagotavljati dolgoročno plačilno sposobnost in optimalno donosnost vloženega kapitala.

Strateške usmeritve Pošte Slovenije

V letu 2012 smo bili priča številnim spremembam, predvsem poglobitvi gospodarske in finančne krize, povečani konkurenci, upadu in substituciji klasičnih poštnih storitev in storitev plačilnega prometa ter povečanim aktivnostim regulatorjev (APEK, Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence – AVK). Vse navedeno bo imelo močan vpliv na poslovanje Pošte Slovenije v prihodnjih letih.

Za doseganje ciljev v prihodnosti bodo še naprej ključne poštne, finančne in logistične storitve ter njihova diverzifikacija.

Na stalne spremembe okolja, splošno gospodarsko krizo, globalizacijo, spremenjene navade strank, liberaliziran poštni trg in visoke fiksne stroške vzdrževanja celotne poštne mreže bomo na Pošti Slovenije odgovorili z implementacijo naslednjih strateških usmeritev:

1. Nadaljevali bomo z aktivnostmi na področju storitev na petih ključnih razvojnih področjih:

   • paketi in logistika – kjer bomo utrdili položaj vodilnega izvajalca paketnih storitev in postali prepoznaven izvajalec na trgu logističnih storitev;
   • jutranja dostava – postali bomo pomemben izvajalec na področju jutranje dostave časopisnih in drugih edicij ter kolportaže;
   • neposredno trženje – z razvojem novih in nadgradnjo obstoječih storitev se bomo pozicionirali kot vodilni nacionalni ponudnik tovrstnih storitev (direktna pošta, naslovljena in delno naslovljena in nenaslovljena pošta);
   • i-storitve – postali bomo eden izmed vodilnih ponudnikov varnih i-storitev (digitalna identiteta, digitalna varna hramba, digitalna varna pošta, IT-infrastruktura, digitalna pisarna idr.);
   • storitve v poštnih poslovalnicah – širili bomo nabor storitev.

2. Do hitrejše realizacije ciljev na predstavljenih ključnih področjih bomo prišli z akvizicijo, ustanavljanjem novih hčerinskih družb, kapitalskimi vlaganji in poslovnimi partnerstvi.

3. Ohranjali bomo vodilni tržni delež na področju poštnih storitev ter v sodelovanju s Poštno banko Slovenije (PBS) status vodilnega ponudnika storitev plačilnega prometa in storitev na transakcijskih računih za fizične osebe in male podjetnike.

4. Modernizirali oz. avtomatizirali bomo poslovanje na področju predelave pisemskih in paketnih pošiljk ter nenaslovljene direktne pošte, kar je osnova za fleksibilnejše poslovanje tako z vidika izvajanja storitev kot potrebnih kadrovskih resursov.

5. Optimizirali bomo poštno mrežo (sprememba delovnih časov pošt, pogodbene pošte, premične pošte, sprememba lokacij ipd.) in dostavo pošiljk (centralizacija in optimizacija dostave).

6. V središču vseh prizadevanj je uporabnik, ki mu je omogočeno preprosto in prijazno poslovanje s Pošto Slovenije.

7. Zaposleni smo srce Pošte Slovenije in ključ do zadovoljnih uporabnikov: stalno skrb bomo namenjali strokovnemu izobraževanju in prizadevanju, da pritegnemo in obdržimo uspešne strokovnjake. Vzpostavljali bomo kulturo, ki temelji na vrhunski izvedbi.

8. Vodili bomo aktivno in odgovorno, ekološko naravnano politiko, ob upoštevanju načela gospodarnosti v vseh poslovnih funkcijah podjetja.

9. Zagotavljali bomo sodobni informacijski sistem, ki bo sredstvo za doseganje strateških ciljev podjetja.

Realizacija predstavljenih strateških usmeritev Pošti Slovenije zagotavlja dobre poslovne rezultate tudi v prihodnjih letih.

2.2

POSLOVNO OKOLJE

Makroekonomsko okolje¹

V letu 2012 se je BDP v Sloveniji glede na prejšnje leto zmanjšal za 2,3 odstotka. Obseg trošenja gospodinjstev se je na medletni ravni začel zmanjševati v drugem četrtletju, v zadnjem četrtletju pa se je upad še poglobil in je bil že za 5,8 odstotka manjši kot ob koncu predhodnega leta. Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je v zadnjem četrtletju 2012 zmanjšala, ob koncu 2013 pa Evropska komisija pričakuje začetek postopnega okrevanja.

Obeti za okrevanje gospodarske dejavnosti v nadaljnjih letih so negotovi in povezani z uresničevanjem predpostavke postopnega okrevanja v mednarodnem okolju, uveljavitve trajnejših sistemskih rešitev za reševanje evrske dolžniške krize in posledične stabilizacije razmer na mednarodnih finančnih trgih. V takšnih razmerah in ob uspešni izvedbi načrtovane konsolidacije bi slovensko gospodarsko v letu 2014 lahko ponovno začelo okrevati.

Zakonodajno okolje

Vlada RS je v mesecu juniju 2012 sprejela Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je pri Pošti Slovenije vplival na povišanje stroškov študentskega dela in znižanje prihodkov iz naslova pošiljanja odločb. Za Pošto je ključen Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-2), v katerem so določeni pogoji in izvajanje poštnih storitev v Republiki Sloveniji (RS), kar ima velik vpliv na uspešnost poslovanja Pošte Slovenije. Določbe tega zakona opredeljujejo med drugim izvajanje poštnih storitev in pogoje izvajanja univerzalnih poštnih storitev ter določajo pristojnosti, organizacijo in delovanje APEK-a. Pošta Slovenije poskuša s svojimi aktivnostmi konstruktivno sooblikovati spremembe na področju ZPSto-2 in njegovega izvajanja, da bodo v skladu s prakso v Evropski uniji (EU) in bodo predvsem odraz spremenjenih pričakovanj uporabnikov, ki so v veliki meri posledica strukturnih sprememb v poštnem sektorju.

Na področju mednarodnega poslovanja postajajo varnost in carinske zahteve vse pomembnejši dejavniki. Varnost letalstva in državnih mej ima in bo še naprej imela po predvidevanjih Svetovne poštne zveze (Universal Postal Union²) velik vpliv na procese med poštnimi operaterji in carinskimi upravami.

Regulativno okolje

Poštni operaterji v EU in institucije, v katere se združujejo (npr. International Post Corporation, Universal Postal Union), ugotavljajo, da je trenutna regulativa poštnih storitev na področju konkurence, cenovne politike in regulacije storitev preostra in bi jo bilo treba omiliti. To pomeni apeliranje na regulatorje, da preučijo veljavne zahteve glede pogostosti dostave USO-pošiljk (sedaj pretežno 5–6-krat tedensko), rokov prenosa in omogočijo več manevrskega prostora pri določanju cen reguliranih storitev. Poštnim operaterjem bi takšne prilagoditve potrebam naslovnikov lahko prinesle pomembna znižanja stroškov dostave, s tem pa večjo ekonomsko vzdržnost univerzalne storitve.

V Pošti Slovenije se soočamo z enakim problemom prereguliranosti in omejitvami APEK-a na področju izvajanja poštnih storitev (določanje višine popustov izvajalcem zamenljivih storitev, potrjevanje nabora cen univerzalne storitve, obseg in kakovost dostave idr.), zato bomo nadaljevali z aktivnostmi utemeljevanja in argumentiranja predlogov, ki se nanašajo na področje regulacije in izvajanja Zakona o poštnih storitvah.

Ekonomsko okolje

Trenutna gospodarska in finančna situacija imata vpliv na aktivnosti in poslovanje podjetij in države, zaradi česar vsi optimizirajo stroške, kar se odraža v manjših oddajah pošiljk ali celo prenehanju oddajanja nekaterih vrst poštnih pošiljk ter v večjih pritiskih na cene Pošte Slovenije. Hkrati se na trgu poštnih storitev povečuje konkurenca, ki jo predstavljajo izvajalci zamenljivih poštnih storitev v okviru dostopa do omrežja Pošte Slovenije, konsolidatorji na področju nenaslovljene direktne pošte in mednarodni poštni operaterji na področju paketnih pošiljk.

Poštni operaterji v razvitih državah se soočajo z enakimi strukturnimi spremembami trga poštnih in logističnih storitev. Tehnološki razvoj (e-substitucija), spremenjene navade uporabnikov in vse večja uveljavljenost spletne trgovine, e-poslovanja ter mobilnih tehnologij se odražajo v spremenjeni strukturi storitev.

Za Pošto Slovenije bodo še nadalje pomembne poštne in denarne storitve, medtem ko je perspektiva na področju e-poslovanja in logistike.

Tehnološko okolje

E-poslovanje in vse večja razširjenost širokopasovnih povezav, družabnih omrežij, računalništva v oblaku, tabličnih računalnikov in pametnih telefonov imajo odločujoč vpliv na upad pisemskih in finančnih storitev Pošte Slovenije, na drugi strani pa zahtevajo ponudbo novih in nadgradnjo obstoječih storitev (npr. SMS-obveščanje o prispeli pošiljki, mobilne poštne aplikacije, hibridna pošta). Digitalna komponenta poslovanja tako postaja vse bolj sestavni del diverzificiranih strategij poštnih operaterjev oz. Pošte Slovenije.

Pošta Slovenije se bo z modernizacijo poštne tehnologije in nadgradnjo e-poslovanja priključila modernim poštnim operaterjem v EU.

2.3

PRODAJA IN TRŽENJE

2.3.1

Storitve

V letu 2012 je bilo opravljenih 1.034.046.724 storitev, kar predstavlja 8-odstotni upad v primerjavi z letom 2011.

Upad storitev beležimo pri večini storitev. Razlog za to je poleg razmaha tehnologije tudi trenutna gospodarska in finančna situacija, ki ima vpliv na aktivnosti in poslovanje podjetij, ki optimizirajo poslovanje, kar se pozna v manjših oddajah pošiljk oz. prenehanju oddajanja nekaterih vrst pošiljk.

Pregled storitev Pošte Slovenije

Tabela 1			v 000 kos
Vrsta storitve	2011	2012	Indeks
1	2	3	4 = 3/2
1. POŠTNE STORITVE	1.041.321	956.712	92
1.1. UNIVERZALNA STORITEV	267.165	220.013	82
1.1.1 Standardna, navadna pisma, dopisnice, tiskovine	254.444	208.622	82
1.1.2 Priporočena, vrednostna pisma	12.504	11.163	89
1.1.3 Navadni paketi, paketi	217	228	105
1.2. DRUGE STORITVE	774.156	736.699	95
1.2.1 Standardna, navadna pisma, dopisnice	9.651	18.695	194
1.2.2 Dostop do omrežja	5.069	17.622	348
1.2.3 Priporočena, vrednostna pisma, ZUP, ZKP, ZPP	15.755	15.448	98
1.2.4 Paketi, poslovni paketi, palete	7.041	6.927	98
1.2.5 Hitra pošta, EMS, UPS	305	415	136
1.2.6 Naslovljena, delno naslovljena direktna pošta	50.882	48.099	95
1.2.7 Nenaslovljena direktna pošta	604.304	558.410	92
1.2.8 Naslovljene, delno naslovljene publikacije	29.982	26.939	90
1.2.9 Nenaslovljene publikacije, priloge	48.205	41.117	85
1.2.10 Jutranja dostava	0	273	0
1.2.11 Ostale storitve v okviru drugih poštnih storitev	2.964	2.754	93
2. DENARNE STORITVE	35.874	33.183	92
2.1. POŠTNE NAKAZNICE	484	483	100
2.2. POŠTNA BANKA	5.673	5.458	96
2.3. PLAČILNI PROMET	28.962	26.538	92
2.4. NOVA KBM	755	704	93
3. OSTALE STORITVE	45.985	44.153	96
3.1. Telegrami	220	189	86
3.2. Telefaksna sporočila	278	0	0
3.3. Prodaja trgovskega blaga	16.558	15.600	94
3.4. Prodaja komisijskega blaga	14.660	15.054	103
3.5. Srečke, stave, loto	10.768	10.383	96
3.6. Virtualne storitve	586	184	31
3.7. Ostalo	2.915	2.742	94
SKUPAJ	1.123.180	1.034.047	92
ZUP – pisma v upravnem postopku, ZKP – pisma v kazenskem postopku, ZPP – pisma v pravdnem postopku, EMS – hitra pošta za tujino, UPS – hitra pošta v sodelovanju s podjetjem UPS Adria. Opomba: V letu 2012 smo spremenili način evidentiranja telefaksnih sporočil (sedaj pod Ostalo) in dela virtualnih predplačniških kartic operaterjev mobilne telefonije (sedaj pod Prodaja trgovskega blaga).

V strukturi števila storitev največji delež pripada drugim poštnim storitvam

1. Poštne storitve

Poštne storitve so v primerjavi z letom 2011 upadle za 8 odstotkov, med njimi najbolj standardna in navadna pisma, dopisnice in tiskovine v okviru univerzalne poštne storitve ter storitve prenosa direktne pošte in publikacij.

Univerzalna poštna storitev

Je trajno, redno in nemoteno izvajanje z Zakonom o poštnih storitvah določenih poštnih storitev s predpisano kakovostjo na celotnem ozemlju Republike Slovenije po cenah, ki so dostopne za vse uporabnike poštnih storitev.

Univerzalna poštna storitev so naslednje poštne storitve:

• prenos poštnih pošiljk do mase 2 kg,
• prenos poštnih paketov do mase 10 kg,
• storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke in
• prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne.

Pri univerzalni storitvi beležimo 18-odstotni upad števila storitev glede na leto 2011. Razlogi za upad so:

• liberalizacija poštnega trga (večje število pošiljk, oddanih prek dostopa do omrežja),
• racionalizacija poslovanja večjih pošiljateljev,
• substitucija z drugimi (elektronskimi) načini komuniciranja fizičnih in pravnih oseb in
• upad števila sprejetih pošiljk iz poštnih nabiralnikov.

V okviru univerzalne poštne storitve beležimo nižje količine prenosa standardnih in navadnih pisem, dopisnic, tiskovin, priporočenih in vrednostnih pisem, medtem ko pri navadnih paketih in paketih beležimo rast.

Druge poštne storitve

Pri drugih poštnih storitvah beležimo 5-odstotni upad števila storitev v primerjavi z letom 2011, med njimi so posamezni segmenti storitev beležili različno dinamiko.

• Standardna, navadna pisma in dopisnice

Visoka rast je posledica evidentiranja pogodbene storitve Poslovno pismo v okviru te postavke. Storitev je bila uvedena sredi leta 2011.

• Dostop do omrežja

Visoka rast je posledica večje količine oddaj pošiljk prek izvajalcev zamenljivih storitev (prenos standardnih in navadnih pisem prek dostopa do omrežja); ob koncu leta 2012 smo imeli sklenjene pogodbe za dostop do omrežja s petimi izvajalci zamenljivih storitev.

• Priporočena, vrednostna pisma, ZUP, ZKP, ZPP

Upad pošiljk je predvsem posledica manjše oddaje priporočenih pisem s storitvijo (ZUP, ZKP in ZPP) zaradi spremembe načina pošiljanja odločb nekaterih strank s sprejetjem Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) v sredini leta 2012.

• Paketi, poslovni paketi, palete

Segmenta dostave paketnih pošiljk in pošiljk hitre pošte se v Sloveniji močno prepletata. Nekateri ponudniki paketnih storitev tudi prenos paketov v 24 urah oglašujejo kot prenos hitrih pošiljk. Zaradi navedenega je v praksi obe ponudbi zelo težko ločevati. V tujini oba segmenta običajno povezujejo s pojmom KEP-storitve (kurirske, ekspresne in paketne storitve).

Paketne storitve so namenjene pošiljanju blaga in dokumentov v določenih rokih prenosa. Njihov upad je predvsem posledica umika največjega kataloškega trgovca s slovenskega tržišča konec leta 2011. V okviru navedenih storitev vpliv novih tehnologij (internet) prinaša sicer hiter razvoj spletne trgovine, ki pa trenutno v celoti še ni kompenzirala upada kataloške trgovine.

• Hitra pošta

Hitra pošta je storitev, ki omogoča dostavo pošiljk znotraj mest, po Sloveniji in v tujino v izredno kratkih rokih prenosa.

Na področju storitev Hitre pošte beležimo 36-odstotno rast, ki je posledica povečanih oddaj obstoječih strank in dodatnih poslov iz naslova sodelovanja s partnerjem UPS Adria v mednarodnem prometu.

• Direktna pošta

Direktna pošta je oglaševalsko, marketinško in drugo reklamno sporočilo, ki je enako po vsebini in poslano najmanj desetim naslovnikom. V letu 2012 smo beležili 8-odstotni upad nenaslovljene direktne pošte in 5-odstotni upad naslovljene in delno naslovljene direktne pošte. Upad povpraševanja po storitvah direktne pošte je posledica potrebe strank po zmanjšanju stroškov, ki jih je najlažje zmanjšati na področju oglaševanja. Pri obstoječih strankah beležimo manjše oddaje in prenehanje oddajanja nekaterih vrst pošiljk, medtem ko vse več naših strank prehaja v ciljno obveščanje svojih obstoječih in potencialnih strank, kar je prispevalo k nekoliko manjšemu upadu naslovljene direktne pošte, ki pa je predvsem posledica umika največjega kataloškega trgovca s slovenskega tržišča.

• Publikacije

K publikacijam štejemo knjige, časopise, revije ter druge tiskane oblike periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih vsebin. Pri nenaslovljenih publikacijah beležimo 15-odstotni upad, pri naslovljenih in delno naslovljenih publikacijah pa 10-odstotni upad. Zmanjšuje se število naročnikov naslovljenih publikacij, visok upad na področju nenaslovljenih publikacij pa je posledica zmanjšanja oddaje in prenehanje oddajanja pošiljk nekaterih strank.

• Ostale storitve v okviru drugih poštnih storitev

Med ostale storitve v okviru drugih poštnih storitev vključujemo storitve vpisa pošiljk v popis oddanih pošiljk, odtis štampiljke z oznako o plačani poštnini, lepljenje znamk, izredno dostavo in izredni prevzem pošiljk idr. V primerjavi z letom 2011 so navedene storitve upadle za 7 odstotkov.

2. Denarne storitve

Pošta Slovenije opravlja denarne storitve v imenu in za račun Poštne banke Slovenije, d. d. – Bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor d. d.

Ugotavljamo, da število denarnih storitev na poštnih okencih upada. Splošni negativni trend se je nadaljeval tudi v letu 2012 – v primerjavi z letom 2011 so te storitve upadle za 8 odstotkov.

Največji vpliv na upad denarnih storitev ima manjši obseg storitev plačilnega prometa. Stranke prehajajo na druge, sodobnejše oblike plačevanja (e-račun, e-bančništvo, trajniki, direktne bremenitve). Plačilne storitve ponujajo kot zunanji izvajalci bank po Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih Petrol, Tuš in Mercator. Dodatni razlog za upad so konkurenčne cene storitev, ki jih ponujajo nekatere banke in hranilnice, pa tudi odpiranje vplačilnih mest v sklopu občinskih in mestnih blagajn, kjer je možno opraviti storitev brez plačila provizije.

Znižalo se je tudi število izplačil pokojnin in drugih prejemkov s pokojninskimi nakaznicami, saj se po naravni poti postopoma zmanjšuje delež populacije, ki prejemajo pokojninske nakaznice. Mlajši upokojenci so navajeni drugačnega, sodobnejšega poslovanja in sodelovanja z banko. Dodatni razlog za upad je sprememba zakonodaje na področju socialnih transferjev in posledično prenos nekaterih izplačil na centre za socialno delo. Trend upadanja teh storitev se bo tako nadaljeval.

3. Ostale storitve

V letu 2012 beležimo zmeren upad števila sprejetih telegramov in telefaksov, v skladu s trendom preteklih let, ki je posledica drugih alternativnih možnosti sporočanja in izražanja voščil (elektronske voščilnice, SMS, MMS ipd.).

Obseg storitev iger na srečo (srečke, stave, loto) je upadel predvsem zaradi široke alternativne mreže z delovnimi časi, ki so izrazito primerni za obstoječe in potencialne nove igralce, ter zaradi možnosti vplačil prek spleta.

Z izbrano ponudbo atraktivnega trgovskega in komisijskega blaga po ugodnih cenah dopolnjujemo ponudbo poštnih in denarnih storitev na poštah. V letu 2012 smo nadaljevali z realizacijo projekta prostorske in storitvene optimizacije vsebinsko nadgrajene ponudbe pošt in do konca leta uredili 82 pošt. Pošte so označene z usmerjevalnimi tablami in urejene s stojali, ki omogočajo pozicioniranje izdelkov po tipih in prodajnih poteh strank. V letu 2012 beležimo padec prodaje trgovskega blaga, ki je tesno povezan s poštnimi storitvami, ter rast prodaje komisijskega blaga, s katerim dopolnjujemo ponudbo na poštah.

2.3.2

Mednarodno sodelovanje

Udeležili smo se 25. kongresa Svetovne poštne zveze (SPZ) v Dohi, ki je bil posvečen temi »Nov svet, nova strategija«. SPZ je specializirana organizacija Organizacije združenih narodov, ki na svojem kongresu sprejme cilje in strategijo poslovanja za obdobje do naslednjega kongresa. V letu 2012 je bila sprejeta nova poštna strategija, ki poudarja tri dimenzije poštnega omrežja – fizično, elektronsko in finančno –, ter medsebojno povezanost, vodenje in razvoj kot ključna področja za krepitev poštnih storitev v svetovnem merilu.

Sodelovali smo na plenarnih zasedanjih PostEuropa (Združenje evropskih javnih poštnih operaterjev), na zasedanjih SPZ in sestankih Evropske komisije.

Udeležili smo se mednarodnih sejmov v regiji, kjer smo navezovali stike in ponujali mednarodne poštne storitve. V okviru projektnih skupin, ki jih vodi podjetje International Post Corporation, smo sodelovali na področjih kakovosti storitev, mednarodnega obračuna in izmenjave paketnih pošiljk. Gostili smo delavnico in forum naprednih elektronskih storitev pod okriljem PostEuropa ter organizirali srečanje pošt in carin s področja bivše Jugoslavije.

2.3.3

Poštne znamke in filatelistični izdelki

V letu 2012 smo izdali sedem rednih in 30 priložnostnih poštnih znamk ter eno razglednično dopisnico.

V sodelovanju z Madžarsko pošto smo izdali blok s priložnostno poštno znamko na temo lončarstva oziroma lončarskih vasi. Tako smo uspešno nadaljevali projekt skupnih izdaj s tujimi poštnimi operaterji. Skupne izdaje veljajo za posebnost in veliko zanimivost tako med filatelisti kot širšimi interesnimi skupinami. Pripravili smo tudi tematski komplet s slovenskim in madžarskim blokom.

Z znamkami smo obeležili tri zelo pomembne dogodke, ki so se v letu 2012 odvijali v Sloveniji, natančneje v Mariboru: Maribor in partnerska mesta kot Evropsko prestolnico kulture, multilateralno filatelistično razstavo Maribofila in mladinsko svetovno prvenstvo v šahu.

Prav tako smo z izdajo priložnostnih znamk obeležili XXX. poletne olimpijske igre v Londonu in dobitnico prve zlate ženske olimpijske medalje za Slovenijo, Urško Žolnir.

Razen Letne mape znamk 2012, Letnika priložnostnih znamk 2012 v vložnem kartonu in različnih tematskih kompletov smo izdali tudi posebno knjigo znamk z naslovom »Oblačilna dediščina na znamkah Pošte Slovenije«. Že tretja knjiga znamk bralca popelje skozi različne pokrajine Slovenije in predstavi značilnosti in posebnosti oblačilne dediščine.

Vse priložnostne izdaje znamk so spremljali tudi ovitki in žigi prvega dne. V letu 2012 smo tako izdali 26 ovitkov prvega dne in 25 žigov prvega dne.

Ob vsakem izidu znamk, torej petkrat v letu, smo izdali tudi publikacijo Bilten, s katero v treh jezikih predstavljamo vsakokratno izdajo znamk in filatelističnih izdelkov.

S številnimi akcijami smo uporabnikom še bolj približali storitev osebne poštne znamke. V letu 2012 smo tako izdelali 270 tisoč znamk z 2.002 različnima motivoma.

2.3.4

Tržno komuniciranje in upravljanje blagovne znamke

Cilji oglaševanja Pošte Slovenije so seznaniti ciljne skupine s ponudbo podjetja in posameznimi produkti oz. storitvami, opozoriti na prednosti in določene ugodnosti v ponudbi, spodbuditi zanimanje ciljnih skupin in doseči obisk oz. nakup določene storitve ter krepiti imidž podjetja.

Medijske kampanje lahko strnemo na naslednja področja:

• Prodaja trgovskega blaga na poštah – tržno komuniciranje smo podprli s promocijami, ki so se že leto pred tem izkazale za uspešne, predvsem z vidika svetovanja in nudenja pomoči kupcem. Promocije smo izvajali v prvi polovici leta v času pred valentinovim in veliko nočjo, v drugi polovici leta pa smo s promocijami pospeševali prodajo šolskih potrebščin v avgustu ter sveč v oktobru. V mesecu decembru smo jih popestrili tudi z obiskom Poštarja Pavlija in Božička ter tako na poštah še dodatno poskrbeli za prijetno praznično vzdušje. Pomemben kanal komuniciranja trgovskega blaga je ostal tudi Prodajni katalog ter druge možnosti znotraj pošt.
• LX-telegrami – v mesecu maju 2012 smo prenovili ponudbo LX-telegramov in pripravili nov katalog, ki smo ga dostavili gospodinjstvom, ter izpeljali manjšo medijsko akcijo, kjer smo klasične produktne oglase kombinirali s promocijskimi članki.
• Poslovni center – že uveljavljene informacijske storitve Pošte Slovenije, kot so E-Arhiv, Moja pošta, Pošta®ca in Nadomestni informacijski center, smo ob koncu leta skupaj z naborom novih storitev v okviru Digitalne pisarne združili pod imenom Poslovni center. Postavili smo popolnoma nov in svež koncept kreativne rešitve, ki se je oddaljila od začrtane celostne grafične podobe ostalih storitev. Te storitve so dobile tudi nov spletni portal, ob lansiranju na trg pa smo jih podprli z obširno oglaševalsko akcijo.
• Hitra pošta – izvedli smo dve medijski akciji, in sicer v maju in novembru. Cilj komunikacije s ciljnimi skupinami je ostal informiranje o glavnih prednostih te storitve ter diferenciranje storitve v primerjavi s konkurenco, na kar smo posebej opozarjali s promocijskimi članki in objavami v obliki nasvetov poslovnim strankam.
• Vaša pošta – od marca do maja 2012 smo na vseh poštah po Sloveniji izvajali akcijo pridobivanja novih naročnikov na storitev Vaša pošta.
• Denarne storitve – da bi povečali promet in zadovoljstvo obstoječih komitentov ter pridobili nove komitente Nove KBM in PBS, smo v februarju izpeljali akcijo pospeševanja denarnih storitev na območju Dolenjske in Bele krajine.
• Osebne poštne znamke – oglaševali smo jih predvsem z letaki za gospodinjstva, za udeležence različnih dogodkov in za obiskovalce pošt (velikonočna akcija in akcija v prednovoletnem času, ponudba za udeležence NT konference). Posebne segmente ciljne skupine smo nagovarjali s pošiljanjem direktnih pisem (turizem, poslovni partnerji). Oglaševalske aktivnosti so bile podkrepljene tudi z aktivnostmi pospeševanja prodaje s promocijami – maskotami. V tem letu smo za izvajanje teh promocij pripravili tudi nove maskote.
• Razvijanje fotografij, poštna potovanja, loto na poštah, prodaja vstopnic ipd. – storitve Pošte Slovenije oglašujemo tudi s pomočjo internih kanalov komuniciranja (oglaševanje v prostorih pošt na monitorjih in s plakati, »mejlingi« registriranim uporabnikom, oglaševanje v Prodajnem katalogu Pošte Slovenije in v internem časopisu Poštni razgledi).
• Svetovni dan pošte – 9. oktober – tudi v letu 2012 smo organizirali dneve odprtih vrat v poštnih logističnih centrih (PLC) ter po vsej Sloveniji prireditve za otroke s Poštarjem Pavlijem.

Pojavljanje na socialnih omrežjih

V letu 2012 smo veliko aktivnosti v sklopu nastopa na socialnem omrežju Facebook posvetili rasti skupnosti, zbrane na profilu Pošte Slovenije. S pojavnostjo na omenjenem družabnem omrežju Pošta Slovenije povečuje svojo prepoznavnost, zvestobo do tržne znamke, pridobiva nove obiskovalce svoje spletne strani in posledično veča prodajo svojih izdelkov in storitev. Kot vsa spletna družbena omrežja je tudi tukaj potrebna stalna prisotnost in neprestana komunikacija z uporabniki.

Oglaševanje v prostorih pošt

Naši mediji so vedno bolj prepoznavni in uveljavljeni pri oglaševalcih. Prostori pošt in naši oglaševalski mediji so uspešen medij za lokalno oglaševanje, zaradi velikega števila pošt in naklad tiskanih medijev pa tudi za nacionalno oglaševanje. Oglaševalci se lahko odločajo za oglaševanje na poštnih okencih, monitorjih, v tiskanih medijih ali pripravijo posebne ponudbe za ciljno skupino zaposlenih Pošte Slovenije. Veliko število dnevnih obiskov strank na poštah pa zagotavlja oglaševalcem opaznost in s tem večji uspeh.

Aktivnosti za otroke

Tudi v letu 2012 smo namenili veliko aktivnosti otrokom. Cilj naše komunikacije s to ciljno skupino je približati najmlajšim, ki rastejo v času elektronskih medijev, čar pisanja, pošiljanja in prejemanja pisem. Na različnih dogodkih po vsej Sloveniji je otroke obiskoval Poštar Pavli, ki so se mu večkrat pridružile še maskote osebnih poštnih znamk. Da je bilo veselje in presenečenje res popolno, se je v Pavlijevi torbi vedno našlo kaj zanimivega.

Na spletni strani živi otroški kotiček s Poštarjem Pavlijem, kjer je vedno kaj novega, kjer ne manjka zabavnih zgodbic o prigodah Poštarja Pavlija, besedil, Pavlijevih pesmic, igrarij, pobarvank in seveda nagradnih iger.

V decembru 2012 smo organizirali že tradicionalno Božičkovo pošto. »Poštni Božiček« je prejel prek šest tisoč pisem.

Tržne raziskave

V Pošti Slovenije smo v septembru 2012 izvedli raziskavo o zadovoljstvu strank s storitvami premičnih pošt Pošte Slovenije. Uporabniki so izvajanje storitev ocenili kot zelo dobro, najbolj zadovoljni pa so bili s strokovnostjo pismonoš in z njihovim odnosom.

2.4

POŠTNO OMREŽJE IN LOGISTIKA

2.4.1

Enote javnega poštnega omrežja

Konec leta 2012 je bilo v Sloveniji 560 enot poštnega omrežja, kar pomeni enako število enot v primerjavi z letom 2011. Enote poštnega omrežja vključujejo 556 pošt (386 dostavnih, 138 okenskih, ena začasna, tri pogodbene in 24 premičnih pošt ter štiri izpostavljena okenca), dva poštna logistična centra in dve paketni pretovorni pošti.

V letu 2012 smo odprli prve tri pogodbene pošte (Zdole, Križevci, Materija). Pogodbena pošta je prav tako kot stalna pošta zavezana k opravljanju kakovostne in zanesljive univerzalne poštne storitve. Na pogodbeni pošti lahko uporabniki poštnih storitev opravijo večino storitev povsem enako kot na običajni pošti: oddajo pisemsko pošiljko ali paket za notranji in mednarodni poštni promet, dvignejo pošiljko, ki je pismonoša ni uspel dostaviti, vplačajo obrazec UPN, poštno nakaznico, dobijo informacijo o stanju na osebnem računu, vplačajo sredstva na ali jih dvignejo z osebnega računa in hranilne vloge Poštne banke Slovenije ter kupijo znamke, dopisnice, voščilnice, nalepko APEK, obrazec UPN, paketno embalažo in pisemske ovojnice.

Pogodbene pošte predstavljajo nov korak k učinkovitejši reorganizaciji in optimizaciji mreže poštnih enot, hkrati pa bodo pripomogle tudi k dolgoročni stabilnosti in uspešnosti poslovanja Pošte Slovenije ter socialni varnosti njenih zaposlenih. Gre za odgovor na upadanje števila poštnih storitev ter liberalizacijo trga poštnih storitev, ki se še posebno odraža v slabših poslovnih rezultatih najmanjših pošt.

Projekt optimizacije poštnega omrežja, v okviru katerega smo poenotili delovne čase pošt po Sloveniji ter v pogodbene pošte preoblikovali prve tri stalne pošte, ima zakonsko podlago v Splošnem aktu o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. Aktivnosti na tem področju so tudi v skladu z napovedmi razvoja poštnega in širšega poslovnega okolja v prihodnjih letih tako doma kakor tudi s trendi v razvitih evropskih državah.

Deleži različnih organizacijskih oblik pošt – največ je dostavnih pošt

Gostota javnega poštnega omrežja

Tipični kazalci gostote poštnega omrežja so število km2 ter število prebivalcev in gospodinjstev na pošto (vštete dostavne, okenske, začasne ter pogodbene pošte). V letu 2012 je ena pošta v povprečju pokrivala 38,4 km2, 1.428 gospodinjstev oz. 3.894 prebivalcev.

Poštna okenca

Pošta Slovenije opravlja storitve na skupaj 1.148 poštnih okencih za delo s strankami, od tega:

• na 103 specializiranih okencih, na katerih lahko uporabniki opravijo samo določeno vrsto storitve – tisto, za katero je okence specializirano,
• na 184 kombiniranih okencih, kjer je možno opraviti le določene storitve (npr. poštne storitve in nakup blaga, denarne storitve in nakup blaga itd.), in
• 861 univerzalnih okencih, na katerih lahko uporabniki opravijo vse storitve.

Pogostost dostave

V letu 2012 je bilo 62,5 odstotka gospodinjstev vključenih v šestkrat tedensko dostavo in 37,5 odstotka v petkrat tedensko dostavo. V izpostavljene predalčnike prejema pošiljke pet- oz. šestkrat tedensko 0,17 odstotka gospodinjstev.

Število gospodinjstev, vključenih v dostavo prek izpostavljenih predalčnikov, se je zmanjšalo s 1.340 na 1.279 oziroma za 4,6 odstotka.

Kar dvema tretjinama gospodinjstev dostavljamo pošto tudi ob sobotah

2.4.2

Naprave poštnega omrežja in transportna sredstva

V Pošti Slovenije uporabljamo različna sredstva za opravljanje poštnih storitev, kot so poštni nabiralniki, poštni predali in izpostavljeni predalčniki. V primerjavi s predhodnim letom smo zmanjšali število poštnih nabiralnikov z 2.608 na 2.345 in število poštnih predalov s 17.196 na 17.000.

V poštnih logističnih centrih uporabljamo naslednja sredstva za pripravo in predelavo poštnih pošiljk: avtomatski pisemski in paketni usmerjevalnik, usmerjevalnik za vreče, stroje za vezanje svežnjev, naprave za zlaganje nenaslovljene direktne pošte itd.

Pošta Slovenije pri svoji dejavnosti uporablja tudi številna transportna sredstva za zunanji in notranji transport. V notranjem transportu imamo na razpolago 1.255 transportnih sredstev – različnih transportnih vozičkov in viličarjev, v zunanjem pa je transportnih sredstev skupaj kar 3.302. To so različni vozički za pismonoše, prikolice za dvokolesa, kolesa, skuterji, osebna vozila, lahka in srednja dostavna vozila ter tovorna vozila. Število avtomobilov smo v letu 2012 s 1.053 povečali na 1.074, število dvokoles pa s 1.905 na 1.908.

2.5

UPRAVLJANJE S KAKOVOSTJO

Kakovost prenosa poštnih pošiljk v
notranjem poštnem prometu

Kakovost prenosa pošiljk korespondence se je ugotavljala na podlagi in v skladu z 10. členom Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. Kakovost prenosa meri organ, ki je neodvisen od izvajalca univerzalne poštne storitve. Z javnim razpisom Pošte Slovenije je bilo v ta namen izbrano podjetje Quotas GmbH iz Nemčije. Standard predpisuje merjenje časa prenosa od sprejema do vročitve za posamične pošiljke prednostne pošte in pošte prvega razreda. Ker v Sloveniji v notranjem prometu nimamo kategorije prednostnih pošiljk, so predmet meritve:

• standardna pisma,
• navadna pisma do 20 g in
• navadna pisma nad 20 g do 50 g.

V skladu s Splošnim aktom o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve mora biti v notranjem poštnem prometu v enem mesecu:

• vsaj 95 odstotkov pošiljk korespondence prenesenih v enem delovnem dnevu (D + 1),
• vsaj 99,5 odstotka pošiljk korespondence prenesenih v dveh delovnih dneh (D + 2) in
• 100 odstotkov pošiljk korespondence prenesenih v treh delovnih dneh (D + 3).

Glede na preteklo leto se je kakovost prenosa izboljšala, in sicer v roku D + 1 za 1,1 odstotne točke. Podatki merjenja kakovosti za leto 2012 so naslednji:

• v enem delovnem dnevu (D + 1) je bilo prenesenih 97,3 odstotka pošiljk,
• v dveh delovnih dneh (D + 2) je bilo prenesenih 99,8 odstotka pošiljk,
• v treh delovnih dneh (D + 3) je bilo prenesenih 100 odstotkov pošiljk.

Kakovost prenosa paketnih pošiljk, ki spadajo v obseg univerzalne poštne storitve, se je ugotavljala na podlagi in v skladu z 11. členom Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, po katerem mora izvajalec univerzalne poštne storitve v notranjem poštnem prometu v enem mesecu prenesti:

• vsaj 80 odstotkov paketnih pošiljk v dveh delovnih dneh (D + 2) in
• vsaj 95 odstotkov paketnih pošiljk v treh delovnih dneh (D + 3).

Navedene vrednosti v celoti dosegamo oziroma jih presegamo. Glede na leto 2011 se je kakovost prenosa izboljšala, in sicer v roku D + 2 za 0,9 odstotne točke. Izmerjena kumulativna vrednost za leto 2012 je bila naslednja:

• v dveh delovnih dneh (D + 2) je bilo prenesenih 99,9 odstotka pošiljk,
• v treh delovnih dneh (D + 3) je bilo prenesenih 99,9 odstotka pošiljk.

Kakovost prenosa poštnih pošiljk v
mednarodnem poštnem prometu

Na področju mednarodnega poštnega prometa redno sodelujemo v neodvisnem merjenju kakovosti prenosa prednostnih pisemskih pošiljk UNEX in v merjenju kakovosti prenosa paketnih pošiljk, ki ju vodi podjetje International Post Corporation.

Standarde kakovosti na področju prenosa mednarodnih prednostnih pisemskih pošiljk določa poštna direktiva EU, in sicer mora biti 85 odstotkov pošiljk dostavljenih v treh dneh (D + 3) in 97 odstotkov pošiljk v petih dneh (D + 5). V merjenju se poleg prenosa pošiljke od oddaje do vročitve naslovniku meri tudi dostava pošiljke znotraj naslovne države. Za doseganje omenjenih standardov mora biti dan po prispetju v Slovenijo dostavljenih najmanj 85 odstotkov prednostnih pisemskih pošiljk.

V letu 2012 smo dan po prispetju v Slovenijo dostavili kar 96,2 odstotka prednostnih pisemskih pošiljk, kar nas uvršča med prve tri poštne operaterje, med 34-imi, ki sodelujejo v neodvisnem merjenju kakovosti. Rezultati so se v primerjavi z letom 2011 – ko smo dan po prispetju dostavili 95 odstotkov prispelih pošiljk – izboljšali.

Merjenje kakovosti prenosa poteka tudi na področju izmenjave mednarodnih poslovnih paketov. Cilji za doseganje kakovosti in s tem 100-odstotno plačilo za dostavo v naslovni državi so dogovorjeni med podpisnicami t. i. EPG-sporazuma (E Parcel Group). Za polno plačilo mora Pošta Slovenije dan po prispetju v Slovenijo dostaviti 100 odstotkov prispelih paketov. Že dve leti zasedamo prvo mesto, saj nam uspe pravočasno dostaviti več kot 99 odstotkov prispelih paketov.

Reklamacije in odškodninski postopki

V skladu s Pravilnikom o kakovosti in načinu izvajanja univerzalne poštne storitve v Pošti Slovenije vodimo centralni seznam pritožb, reklamacij in odškodninskih zahtevkov za univerzalno poštno storitev, in sicer v skladu s standardom Poštne storitve – Kakovost storitev – Obravnavanje pritožb in odškodninski postopki (SISTEN 14012).

Po tem standardu mora Pošta Slovenije kot izvajalec univerzalne poštne storitve vsaj enkrat letno objaviti poročilo o številu pritožb, ki se nanašajo na univerzalno poštno storitev, in o času, potrebnem za rešitev pritožb.

V času od 1. januarja do 31. decembra 2012 je bilo vloženih 1.889 pritožb na univerzalno poštno storitev, od tega 1.696 pritožb v notranjem poštnem prometu in 193 pritožb v mednarodnem poštnem prometu. Od vseh vloženih pritožb na univerzalno poštno storitev je bilo 460 pritožb upravičenih (442 v notranjem in 18 v mednarodnem poštnem prometu). V obdobju poročanja smo odškodnine izplačali za 96 pritožb (94 v notranjem prometu in dve v mednarodnem poštnem prometu). Povprečen čas, potreben za izplačilo odškodnine pritožniku, ki se šteje od dneva, ko je bila pritožba sprejeta, je bil 36,2 dneva.

V primerjavi z letom 2011 je bilo na univerzalno poštno storitev v letu 2012 vloženih 352 pritožb manj (15,7 odstotka), in sicer se je v notranjem prometu število vloženih pritožb znižalo za 15,8 odstotka (319 pritožb manj), v mednarodnem prometu pa za 14,6 odstotka (33 pritožb manj).

2.6

NABAVA

Pošta Slovenije je javni naročnik po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS – UPB 3, Ur. l. RS, št. 72/2011).

V letu 2012 je bilo izvedenih 133 postopkov velikih vrednosti, 82 postopkov male vrednosti in 667 enostavnih postopkov. Z ažurnim izvajanjem postopkov javnega naročanja smo zagotavljali nemoten poslovni proces in gospodarno ter časovno ustrezno oskrbo.

Pri naročanju smo sledili določilom Uredbe o zelenem javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 102/2011), kar pomeni, da so bile okoljske zahteve vključene med merila za izbor najugodnejših ponudb pri vseh predmetih naročil, ki jih uredba obravnava. Pri tem je treba poudariti, da smo v letu 2012 nabavljali do okolja prijazno opremo po zahtevah, ki so presegale tiste iz prehodnega obdobja veljavnosti uredbe (kot npr. kolesa na električni pogon, energetsko varčno računalniško opremo, energetsko varčne ogrevalne, prezračevalne in hladilne sisteme z boljšimi izkoristki na osnovi alternativnih virov ipd.), s čimer smo sledili usmeritvam strategije energetske učinkovitosti, varčne rabe energije in skrbi za okolje.

V nabavnih procesih smo izvajali racionalizacijske ukrepe, da bi nižali stroške ob zagotavljanju ustrezne kakovosti. V fazi priprave naročil smo analizirali predmete naročil in trg, da bi glede na utemeljene potrebe pridobili najugodnejše ponudbe. Pri izvajanju pogodb in operativne nabave smo zaradi zagotavljanja večjega nadzora nad porabljenimi količinami in aktivnosti za doseganje ugodnih tržnih cen v procesih vzpostavili dodatne notranje kontrole.

2.7

NALOŽBE

V letu 2012 smo za investicije (po denarnem toku) namenili 14.006 tisoč EUR. Investicijska sredstva smo namenili za izvajanje tekočega poslovanja in razvojnih projektov, s katerimi smo zagotavljali rast prihodkov ter izboljšali in optimizirali procese. Vlaganja pa smo namenili tudi za varnost zaposlenih in premoženja ter informacijsko varnost.

Največ investicijskih sredstev (po denarnem toku) smo namenili za informacijsko tehnologijo, zgradbe in transportna sredstva

Zgradbe in oprema za pošte

V nove poslovne prostore sta bili preseljeni pošti 2282 Cirkulane in 8280 Brestanica, v obnovljenih prostorih je začela poslovati pošta 1113 Ljubljana. Zaključena so bila dela za ureditev nove kotlovnice v objektu Celje – Krekov trg in energetike v objektu Slomškov trg v Mariboru. V letu 2012 so potekale aktivnosti za obnovo ali preselitev še 20 pošt, večina aktivnosti je še v teku.

Pri investicijah v objekte smo skrbeli za energetsko učinkovitost in upoštevali zahteve in smernice za izgradnjo nizkoenergetskih objektov (več v poglavju 3.3.).

Transportna sredstva

Tudi pri vlaganjih v transportna sredstva skrbimo za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, saj smo nabavili vozila, ki imajo ekološko primernejše motorje, in skuterje na električni pogon.

Pri dopolnjevanju kapacitet voznega parka upoštevamo veljavne kriterije za odpis, strukturo terena in obseg prometa. V letu 2012 smo nabavili:

• Lahka dostavna vozila, ki se uporabljajo predvsem za redno dostavo, dostavo Hitre pošte in tudi izpraznjevanje nabiralnikov. Vozila se v redni dostavi uporabljajo na najobsežnejših dostavnih okrajih v dostavnem okolišu pošte oziroma v dostavnih okrajih, kjer dostava peš oziroma z dvokolesi ni mogoča.
• Srednja dostavna vozila, ki se uporabljajo predvsem za dostavo in prevzem paketov ter prevoz poštnih pošiljk na relacijah med poštnimi enotami (PLC–pošte, pošta–pošte).
• Tovorna vozila, ki se uporabljajo predvsem za prevoze poštnih pošiljk med PLC in poštami ter med obema PLC.

Prav tako skrbimo, da se zamenjava maziv in raznih tekočin (motorno olje, zavorno olje, hladilna tekočina …), pnevmatik itd. izvaja na pooblaščenih servisih, ki so dolžni zagotoviti ustrezni način ravnanja z odpadki.

Sprejemna mehanizacija

Sredstva smo namenili za nove stroje za štetje bankovcev in stroje za vezanje svežnjev.

Informatika

Sredstva za investicije na področju informatike smo porabili za:

• vzpostavitev aplikativne podpore za vodenje letnih razgovorov (organizacijskih vodij z zaposlenimi),
• prenovo infrastrukturne in aplikativne opreme v Telegrafu,
• dodatno uporabniško opremo na poštnih enotah,
• prenovo komunikacijske opreme,
• uporabniško opremo za podporo novim storitvam,
• nadgradnjo poslovnega dela informacijskega sistema in
• informacijsko opremo za izvedbo razvoja novih storitev.

Varovanje

V Pošti Slovenije smo se v zadnjih letih srečali z izjemnim porastom števila kaznivih dejanj ropov poštnih poslovalnic. Za zmanjšanje varnostnega tveganja so bile tudi v letu 2012 poleg nekaterih organizacijskih ukrepov izvedene aktivnosti v smislu montaže dodatne mehanske zaščite na varnostno najbolj izpostavljenih poštah (150 poštnih poslovalnic), montaže sistema video nadzora na 150 poštnih poslovalnicah in izgradnje lastnega varnostno-nadzornega centra, montaže sistema dimnih denarnih pasti na 270 poštnih poslovalnicah, opreme poštnih vozil s sistemi za sledenje ter izpeljani postopki za izbor najugodnejših ponudnikov za mehansko zaščito še za dodatnih 50 pošt.

Ostalo

Nabavili smo pohištveno in ostalo opremo za izboljšanje tehnoloških procesov ter klimatske naprave za ureditev klimatizacije na poštah.

Na 15-ih objektih so bila izvedena manjša investicijska dela za ureditev komunalnih in energetskih priključkov ter nadstrešnic, zamenjana je bila nefunkcionalna pohištvena oprema, peči, plinska trošila oz. urejen način ogrevanja.

Kapitalske naložbe

Vplačali smo osnovni kapital za podjetje PS VilaMedia, oglaševalska agencija d. o. o.

2.8

INFORMATIKA

Pošta Slovenije ima eno največjih, najbolj razvejanih ter najbolj enovitih informacijskih okolij v državi. Z informacijsko tehnologijo smo prisotni na vseh lokacijah. Imamo 1.474 poštnih (bančnih) okenc, 247 zalednih delovnih mest in več kot 850 delovnih mest na upravi in v PE. Upravljamo več kot 15.000 kosov IT-opreme ter več kot 5.000 km komunikacijskih povezav. Mesečno izdamo tudi več kot 3 milijone računov ter zabeležimo v povprečju 94 milijonov storitev. Hkrati pa imamo še okoli 100.000 zunanjih uporabnikov. Informacijski sistem kot celota je v dobri kondiciji, saj zagotavlja ustrezno stabilnost, varnost in odzivnost delovanja. Prav tako zagotavljamo ustrezno odzivnost implementacije sprememb glede na zakonske zahteve in poslovne potrebe. Za ohranjanje dobre kondicije informacijskega sistema so zato potrebna kontinuirana finančna in razvojna vlaganja v posamezne segmente.

Delovanje informacijskega sistema v letu 2012

Kot prednostne naloge na področju informacijske tehnologije lahko štejemo skrb za zagotavljanje visoke razpoložljivosti in varovanje integritete informacijskega sistema Pošte Slovenije. Ponovno lahko ugotovimo, da smo bili na tem področju uspešni, saj je informacijski sistem zagotavljal ustrezno razpoložljivost in odzivnost, prav tako pa nismo beležili »uspelih« varnostnih incidentov.

• Širitev kapacitet na hrbteničnem omrežju

Za potrebe nadaljnjega razvoja storitev in posodabljanja informacijskega sistema smo v letu 2012 širili kapacitete na hrbteničnem omrežju in na optičnih prenosnih sistemih. Prav tako smo prenovili in nadgradili vse domenske kontrolerje v okolju informacijskega sistema Pošte Slovenije. Zaradi povečanih potreb storitve E-Arhiv smo prenovili in dogradili kapacitete infrastrukturnega okolja.

• Lastni sporočilni sistem

Za potrebe nujnega internega obveščanja v okviru UPO-sistema smo razvili lastni sporočilni sistem, ki ga uporabljamo za podporo našim storitvam. Uporabili smo ga tudi kot nepogrešljiv gradnik v okviru prenove infrastrukturne, uporabniške in aplikativne opreme storitve telegrafije. Razvili smo lastni skupni spletni plačilni modul, ki je našim strankam na voljo ob plačevanju storitev.

• Nadgradnja kadrovskega informacijskega sistema

Zaradi uvedbe nove kolektivne pogodbe in nove sistemizacije delovnih mest smo ustrezno prenovili in dogradili kadrovski informacijski sistem. V okviru celovitega HRM-pristopa pa se je v preteklem letu začela tudi informatizacija vodenja letnih razgovorov.

• Vzpostavitev podatkovnega skladišča

Zaključen je bil projekt vzpostavitve podatkovnega skladišča in poslovnega obveščanja s poudarkom na prodajnih vsebinah.

• Aplikativna podpora za vodenje centralnega registra naslovov

V celoti je bila razvita nova aplikativna podpora za vodenje centralnega registra naslovov, ki je eden izmed temeljnih registrov, na katerem bo temeljil projekt prenove priprave dostave, izročitve, dostave in informatizacije pismonoš. V kontekstu omenjenih aktivnosti sta bili razviti tudi novi aplikativni podpori za naslovnikovo in pošiljateljevo naročilo.

• Nadgradnja storitve moja.posta.si

Prav tako smo nadgradili storitve verodostojne izmenjave digitalnih dokumentov (moja.posta.si), in sicer s podporo delovanja na ostalih razširjenih spletnih brkljalnikih. Zaključili smo projekt implementacije podpore za mednarodno e-vročanje v okviru storitve moja.posta.si.

• Certifikatska agencija

Pravi prodajni hit preteklega leta pa je bilo kvalificirano digitalno potrdilo na USB-ključku.

2.9

TVEGANJA, NOTRANJA REVIZIJA IN VARNOST

2.9.1

Korporativno upravljanje tveganj

Strategija, organizacija in metodologija upravljanja
s tveganji

V Pošti Slovenije se zavedamo, da je v hitro spreminjajočem se in negotovem okolju prepoznavanje in obvladovanje tveganj pomemben dejavnik poslovnega uspeha družbe. Zato smo že v letu 2010 prenovili obstoječ sistem upravljanja s tveganji in za stalno spremljanje in obvladovanje tveganj poslovnega okolja vzpostavili celovit sistem korporativnega upravljanja s tveganji (KUT). Sistem stalno preverjamo in dopolnjujemo, da bi bila ključna tveganja, ki jim je Pošta Slovenije izpostavljena, pravočasno prepoznana, ovrednotena in ustrezno obvladovana. V letu 2012 smo posebni poudarek namenili aktivnostim izobraževanja zaposlenih o procesu upravljanja s tveganji in krepitvi zavesti o pomembnosti tega procesa v vse bolj negotovem okolju.

Strategija KUT temelji na strategiji Pošte Slovenije in njenem strateškem razvojnem programu. V tem okviru je proces KUT vzpostavljen kot strukturiran, skladen in neprekinjen proces, ki se odvija po celotni organizaciji. Proces zajema prepoznavanje in vrednotenje tveganj – evidentiranje tveganj, obravnavo tveganj, vodenje in ažuriranje kataloga tveganj, vodenje kartic tveganj ter spremljanje in poročanje o ukrepih za obvladovanje tveganj.

Cilj procesa KUT je sistematično in pravočasno prepoznavanje potencialnih nevarnosti kot tudi priložnosti ter izvajanje in spremljanje ustreznih ukrepov za njihovo obvladovanje. Vse to z namenom odpraviti ali zmanjšati negativne učinke tveganj na poslovne rezultate družbe oziroma optimalno izkoristiti prepoznane priložnosti, kar se odraža v pozitivnih učinkih na poslovne rezultate družbe.

Pravilnik o korporativnem upravljanju tveganj v Pošti Slovenije natančno opisuje postopke ter odgovornosti in pristojnosti v procesu KUT. Za operativno izvedbo politike KUT in nadzor nad njenim izvajanjem ter poročanjem je v Pošti Slovenije organiziran Svet za KUT. Podporo delovanju in upravljanju področja izvaja Služba poslovnih procesov (SPP). Svet za KUT in SPP skrbita za izvajanje politik na tem področju, razvijata metodologijo in orodja, opozarjata na potencialna, še ne identificirana tveganja ter sodelujeta pri analizi, predlogih in nadzoru obvladovanja posameznega tveganja. Kontrolo izvajajo za to pooblaščeni delavci, poslovodstvo in Služba notranje revizije.

Proces korporativnega upravljanja s tveganji

Za razvrščanje prepoznanih tveganj uporabljamo opisne in vrednostne kriterije. Opisno smo tveganja členili v dve osnovni skupini: tveganja okolja in tveganja delovanja (tabela 2).

Sistemska členitev tveganj v letu 2012

Tabela 2
Zap. št.	Vrsta tveganja	Zap. št.	Vrsta tveganja
1.	Tveganja okolja	2.	Tveganja delovanja
1.1.	Zunanja tveganja	2.1.	Kadrovska tveganja
1.2.	Trženjska tveganja	2.2.	Tveganja razvoja
1.3.	Strateške povezave in naložbe	2.3.	Tveganja delovanja in infrastrukture
		2.4.	Tveganje varnosti in zaščite
		2.5.	Splošni menedžment
		2.6.	Kreditno tveganje
		2.7.	Valutno tveganje
		2.8.	Obrestno tveganje
		2.9.	Tveganje plačilne sposobnosti

Pri merjenju izpostavljenosti tveganj uporabljamo tri tehnike:

1. opisno ali kakovostno vrednotenje tveganj,

2. kombinirano vrednotenje tveganj in

3. kvantitativno ali številčno vrednotenje tveganj.

Vsa identificirana tveganja se vrednotijo s 4-stopenjsko lestvico škode in 4-stopenjsko lestvico verjetnosti nastanka škode. Zmnožek nam poda stopnjo izpostavljenosti, pri čemer je najvišja možna stopnja izpostavljenosti 16, najmanjša pa 1 (tabela 3).

Matrika izpostavljenosti Pošte Slovenije tveganjem

Tabela 3
Verjetnost	Vpliv oz. posledica (škoda)
	NIZKA	SREDNJA	VISOKA	ZELO VISOKA
NIZKA	1	2	3	4
SREDNJA	2	4	6	8
VISOKA	3	6	9	12
ZELO VISOKA	4	8	12	16

Stopnje izpostavljenosti so razvrščene v tri stopnje, na podlagi katerih je določen nivo sprejemljivosti tveganja in v zvezi s tem zahtevana prioriteta ukrepov za obvladovanje tveganj (tabela 4).

Stopnje sprejemljivosti tveganj

Tabela 4
Stopnja izpostavljenosti	Sprejemljivost tveganja	Ukrepi za obvladovanje
Visoko	Tveganje ni sprejemljivo, treba ga je znižati.	Zahteva sprejetje nujnih ukrepov, nenehno kontroliranje tveganja in izvajanje aktivnosti za obvladovanje tveganj v sprejemljivih okvirih, ukrepi naj minimizirajo škodo ob nastanku dogodka ali znižajo stopnjo verjetnosti nastanka dogodka ter tako znižajo stopnjo izpostavljenosti.
Obvladljivo	Sprejemljivo tveganje z nadzorom.	Treba je pripraviti in izvajati ukrepe za obvladovanje oz. znižanje dosežene stopnje, izvaja se nadzor, korektivna akcija ni potrebna.
Nizko	Sprejemljivo tveganje.	Spremljanje dogodkov, ki lahko povzročijo eskalacijo tveganja, korektivna akcija ni potrebna.

Tveganjem, ki so ugotovljena kot ključna, posvečamo največjo pozornost. Svet za KUT na podlagi analize umesti tveganja, ključna za poslovanje, v katalog tveganj. V njem so tveganja časovno opredeljena, ovrednotena, imajo določeno odgovorno osebo (t. i. skrbnike tveganj) in definiran način obvladovanja oz. ukrepe.

Tveganja z najvišjo stopnjo izpostavljenosti so dodatno analizirana v t. i. karticah tveganja, s pomočjo katerih se periodično spremljajo kazalniki in realizacija planiranih ukrepov za obvladovanje posameznega tveganja. Navedeno je podlaga za poročanje skrbnikov tveganj Svetu za KUT.

Pripoznana tveganja obvladujemo:

• z izogibanjem tveganjem (sklepanje pogodbenih razmerij s preverjenimi strankami, plačevanje ob oddaji, izogibanje projektom s previsokim tveganjem idr.),
• s prenosom tveganj (zavarovanje pri zavarovalnici idr.),
• z zmanjševanjem tveganj (povečanje interne kontrolne aktivnosti, uvedba in nadgradnja sistemov za neprekinjen način poslovanja, dodatne varnostne zaščite pri poslovanju z gotovino idr.),
• s sprejemom tveganj (v zvezi s tveganjem ni sprejeta nobena dodatna aktivnost, poslovna priložnost se išče drugje).

Obvladovanje tveganj v letu 2012

Na rezultate poslovanja v letu 2012 je vplivala gospodarska in finančna kriza, liberalizacija trga poštnih storitev iz leta 2011 in posledično vedno večja konkurenca. Pošta Slovenije je soočena tudi z vse večjo substitucijo klasičnega komuniciranja z elektronskim načinom komuniciranja. Poslovanje pa še bolj otežujejo spremembe zakonodaje ter nižanje stroškov uporabnikov storitev.

V letu 2012 smo bili tako zaradi makroekonomskih razmer oz. gospodarske krize najbolj izpostavljeni naslednjim skupinam tveganj:

• zunanjim (makroekonomska situacija, zakonodaja in regulativa, odnosi z javnostmi),
• trženjskim (tržni delež, zadovoljstvo uporabnikov, konkurenca),
• razvojnim (nove storitve in zmogljivosti),
• varnostnim in
• kreditnim tveganjem.

Izpostavljenost posameznim skupinam tveganj v letu 2012

Tveganja okolja

Med tveganja okolja smo uvrstili zunanja tveganja, trženjska tveganja ter strateške povezave in naložbe.

Zunanja tveganja

Skupino zunanjih tveganj sestavljajo tveganje makroekonomskih razmer, tveganje zakonodaje in regulative ter tveganje komuniciranja z javnostmi. Tveganja smo obvladovali s sistematičnim spremljanjem zunanjega okolja in pravočasnim izvajanjem številnih ukrepov, s katerimi smo zmanjševali ali nevtralizirali potencialne negativne vplive na poslovanje družbe. Kljub številnim ukrepom pa se nekaterim negativnim posledicam zunanjih tveganj nismo mogli izogniti.

Prisotne makroekonomske razmere so povzročile splošni upad gospodarske dejavnosti, stečaje, povišale kreditno tveganje, zmanjšale povpraševanja po obstoječih in novih storitvah, posebej i-storitvah, kar se je odrazilo v nižjih poslovnih prihodkih glede na preteklo leto.

Skupino zunanjih tveganj je najbolj zaznamovala podskupina tveganj zakonodaje in regulative. Ključno tveganje tega področja je bilo tveganje sprejema podzakonskih predpisov, ki bi lahko postavili Pošto Slovenije v slabši položaj od konkurence. Na tem področju tveganj smo aktivno delovali v smeri sprememb podzakonskih predpisov Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2), naročili izvedbo primerjalne študije o obsegu regulativnega nadzora, stalno in proaktivno komunicirali z APEK-om, sodelovali s pristojnim ministrstvom in ga seznanjali s situacijo na področju posledic regulacije, sprememb poštnega omrežja ter obveščali javnosti. Da bi izboljšali odnose z APEK-om, smo v juniju 2012 začeli sodelovati s svetovalno družbo, ki je med drugim specializirana za urejanje odnosov med regulatorji in izvajalci, predvsem na področju uskladitve poslovanja z regulativnimi predpisi ter razvijanja strategij poslovanja družbe na področjih, ki so podvržena regulativnemu nadzoru. V drugi polovici leta 2012 je opazen napredek v uskladitvi stališč z APEK na področju optimizacije poštnega omrežja, predvsem pri spremembah delovnih časov ter preoblikovanju pošt v pogodbene pošte. APEK je v letu 2012 že izdal šest odločb za preoblikovanje stalnih pošt v pogodbene (Zdole, Materija, Križevci, Osilnica, Šentrupert in Breginj).

Tveganje zvišanje koncesijske dajatve za študentsko delo s 14 na 23 odstotkov je bilo s sprejetjem Zakona o uravnoteženju javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/2012) konec meseca maja 2012 sicer realizirano, vendar preseganja stroškov iz naslova študentskega dela v letu 2012 ni bilo, saj smo z optimiziranjem procesov študentsko delo uspešno obvladovali. Glede na navedeno ocenjujemo, da smo tveganje zakonodaje in regulative uspešno obvladovali.

Ocenjujemo, da smo tveganja komuniciranja z javnostmi obvladovali uspešno. V komunikacijski strategiji je bil poudarek na komuniciranju z zunanjimi in internimi javnostmi ter doslednem uveljavljanju celostne grafične podobe, s ciljem ohranitve dobrega imena Pošte Slovenije. S tem namenom redno spremljamo objave v javnostih prek socialnih omrežij, z vsakoletnim sprejemom za upravnike pošt in delovnimi srečanji generalnega direktorja po poštnih enotah krepimo sodelovanje in komunikacijo s sodelavci na vseh ravneh, organiziramo dogodke za eksterno javnost (promocije znamk, odprtja pošt, vsakoletni sprejem za poslovne partnerje in podobno), za zaposlene pa je organiziran dan odprtih vrat poslovodstva. Z ustreznim pristopom v komuniciranju smo v letu 2012 pravočasno reagirali na negativne objave v medijih, objavili pojasnila ter vzdrževali korektne odnose z novinarji.

Trženjska tveganja

Gospodarska in finančna kriza ter posledično povečano število stečajev, racionalizacijski ukrepi strank zaradi gospodarske kriza ter upad splošne kupne moči, vpliv liberalizacije trga poštnih storitev iz leta 2011 in vedno večja konkurenca so pomembno vplivali na realizacijo tveganj izgube tržnega deleža. Tako se je v sklopu teh tveganj uresničila izguba prihodkov iz naslova univerzalne storitve. Ta je posledica dostopa izvajalcev zamenljivih poštnih storitev do omrežja Pošte Slovenije (višino popustov določa APEK), uporabe substitutov (elektronski način komuniciranja) in racionalizacije poslovanja velikih strank (banke, zavarovalnice, ZPIZ idr.). Tveganje strukturnih sprememb se poleg v poštnem kaže tudi v segmentu denarnih storitev, kar se odraža v upadanju storitev plačilnega prometa zaradi substitucije z e-poslovanjem in močni konkurenci na tem področju. Na področju nenaslovljene direktne pošte pa so upad prihodkov povzročili popusti t. i. konsolidatorjem, kar pa je v skladu z danimi zavezami Pošte Slovenije do AVK. Nezadostna rast prihodkov je tudi na področju prodaje i-storitev, kar je v pretežnem delu posledica gospodarske krize in konkurence na tem področju. Ocenjujemo, da smo v letu 2012 tveganja izgube tržnega deleža obvladovali dokaj uspešno.

Kljub številnim ukrepom preprečevanja tveganj, povezanih z zadovoljstvom uporabnikov, se zamudam in poškodbam pošiljk oz. drugim reklamacijam nismo uspeli povsem izogniti. Tveganja smo obvladovali z izobraževanjem in motiviranjem zaposlenih za ustrezno ravnanje s pošiljkami, lokalizacijo mest nastanka nepravilnosti, identifikacijo povzročiteljev in odpravo vzrokov, sankcijami za kršitelje, pozornostjo pri dogovarjanju o rokih oddaje pošiljk idr. Standardi kakovosti so predpisani tudi s Splošnim aktom o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. Kakovost se redno meri in spremlja ter je v okviru zahtevanih standardov, zato ocenjujemo, da smo tveganje obvladovali uspešno.

Tveganje strateških povezav in naložb

V to skupino tveganj smo uvrstili tveganje nedoseganja pričakovanih donosov naložb ali izgube vloženih sredstev. Po odločitvi lastnika za nakup delnic NKBM se je zaradi padca vrednosti delnic NKBM in posledično slabitve naložbe to negativno odrazilo v izkazu poslovnega izida družbe za leto 2012 v višini 4,3 milijona evrov.

Tveganja delovanja

Obvladovanje tveganj delovanja je pomembno za nemoteno delovanje in uspešen razvoj podjetja. Med tveganja delovanja uvrščamo kadrovska tveganja, tveganja razvoja, tveganja delovanja infrastrukture, tveganja varnosti in zaščite, tveganja splošnega menedžmenta, kreditno tveganje, valutno tveganje, obrestno tveganje in tveganje plačilne sposobnost.

Kadrovska tveganja

Pošta Slovenije je že zaradi same narave poštne dejavnosti kot delovno intenzivne dejavnosti in zaradi velikega števila zaposlenih pomembno izpostavljena kadrovskim tveganjem, v okviru katerih so najpomembnejša tveganja zlorab in prevar zaposlenih, absentizem, nemotiviranost in nezadovoljstvo zaposlenih ter poškodbe pri delu. Odrazijo se predvsem v odsotnosti zaposlenih, nezadovoljivi angažiranosti in operativnih napakah.

Napakam v delovnih procesih in delovnih postopkih se zaradi velikega števila zaposlenih in razpršenosti tveganja ne moremo povsem izogniti, zmanjšujemo pa jih predvsem s sistemom stalnih izobraževanj in usposabljanjem zaposlenih, kontrolnimi mehanizmi v delovnih postopkih, sodelovanjem med organizacijskimi enotami, samoizobraževanjem ter ustreznim motiviranjem zaposlenih.

Na področju tveganj, povezanih z zlorabami in prevarami zaposlenih, so najpogostejše zatajitve, ponarejanje listin in poneverbe, ki jih obvladujemo s sistemom notranjih kontrol. Z izvajanjem notranjega nadzora (inšpektorji notranje kontrole, notranji revizorji, pooblaščenec za preprečevanje pranja denarja idr.) in zunanjega nadzora (zunanji revizorji, Poštna banka Slovenije idr.) pa ta dejanja odkrivamo in sankcioniramo. Kljub navedenemu pa so v letu 2012 bili ugotovljeni primeri poneverbe, goljufije, tatvine ipd. zaposlenih v skupni višini 140 tisoč EUR, zaradi česar je ta segment tveganj dobil oceno obvladovanja dokaj uspešno.

Izpostavljenost absentizmu obvladujemo z izboljševanjem delovnih pogojev, nadzorom nad izvajanjem ukrepov za varnost in zdravje pri delu, rednimi zdravniškimi pregledi, zunanjim nadzorom bolniških odsotnosti idr.

Število vseh poškodb pri delu v letu 2012 se je v primerjavi z letom 2011 sicer povečalo za 0,65 odstotka (tj. s 306 na 308 poškodb pri delu), vendar se je za 10,98 odstotka (tj. za 884 dni) zmanjšalo število izgubljenih dni zaradi poškodb pri delu. Kljub temu pa je Pošta Slovenije glede na specifiko poštne dejavnosti in velikega števila zaposlenih tveganju poškodb pri delu visoko izpostavljena, zato odgovorna organizacijska enota za to področje (Oddelek za varnost in zdravje pri delu in varstvo pred požarom) v skladu z zakonodajo in internimi akti izvaja številna izobraževanja in usposabljanja, izvaja nadzore in opozarja na morebitna tveganja za poškodbe ter opravlja druge redne naloge z namenom obvladovanja tveganj poškodb pri delu.

Tveganje nezadovoljstva zaposlenih (sistem nagrajevanja, obremenjenost, delovni pogoji idr.) se je zaradi sprejetja nove kolektivne pogodbe v marcu 2012 realiziralo deloma, vendar večjega odpora zaposlenih ni bilo, saj je večina novo pogodbo tudi podpisala. Nezadovoljivo angažiranost zaposlenih obvladujemo z ukrepi, kot so: nagrajevanje koristnih predlogov in idej, sistem izobraževanja, redno komuniciranje s sindikati in svetom delavcev, interna komunikacija, letni razgovori z zaposlenimi, izplačilo delovne uspešnosti in udeležba na dobičku v skladu s poslovnimi rezultati. Ocenjujemo, da smo kadrovska tveganja z izvajanjem številnih ukrepov na tem področju uspešno obvladovali.

Tveganja razvoja

V okviru tveganj razvoja nam grozijo predvsem tveganja prepozno razvitih in lansiranih storitev, za trg ne dovolj zanimivih storitev, premajhnih zmogljivosti ter previsokih stroškov razvoja, kar je posledica vse bolj spremenjenih zahtev strank (tako pravnih kot fizičnih oseb) in s tem povezanih sprememb trga (upad klasičnih poštnih storitev). Zato v skladu s strategijo razvoja sledimo trendom trga in zahtevam kupcem ter razvijamo in uvajamo nove storitve (npr. Digitalna pisarna). Tveganje razvojnega oz. tehnološkega zaostanka obvladujemo s spremljanjem in »bench­markingom« tujih poštnih operaterjev ter konkurence, raziskavo trga ter vzpostavljenim sistemom kontinuiranega spodbujanja pritoka idej za nove storitve oziroma izboljšave storitev od sodelavcev in strank. SPP skrbi za uporabo predpisane projektne metodologije in nadzor nad izvedbo projektov, ki so usklajeni z letnim poslovnim načrtom in strategijo podjetja.

Tveganje izplačila udeležbe na dobičku lastniku se je v letu 2012 uresničilo, saj smo iz naslova udeležbe pri dobičku izplačali 8 milijonov evrov lastniku in 3 milijone evrov zaposlenim. Dinamika previsokih izplačil dobička ali drugih zahtev lastnika v prihodnosti pa bi lahko ogrozila nadaljnji razvoj podjetja. V letih do 2017 namreč predvidevamo visoka vlaganja v posodobitev poštne logistične tehnologije, kjer so potrebne zamenjave ali nadgradnje. Ocenjujemo, da smo tveganje razvoja obvladovali dokaj uspešno.

Tveganja delovanja infrastrukture

Uresničena tveganja delovanja infrastrukture (poštnega omrežja, informacijske infrastrukture, podporne infrastrukture) lahko prispevajo k slabši kakovosti storitev, ki se odrazi v nedoseganju predpisane kakovosti prenosa poštnih pošiljk in izvajanju drugih storitev. Z izvajanjem načrtovanih ukrepov smo ta tveganja uspešno obvladovali.

Na področju poštnega omrežja je največje tveganje nezagotavljanje kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, ki je določena s Pravilnikom o kakovosti in načinu izvajanja univerzalne poštne storitve ter jo obvladujemo z dnevnim nadzorom procesa in toka pošiljk od oddaje do vročitve. Merjenje kakovosti prenosa poštnih pošiljk v notranjem poštnem prometu izvajamo v skladu z zahtevami standarda SIST EN 13850. Letni rezultati kumulativne vrednosti kakovosti prenosa so nad predpisano vrednostjo, in sicer za 2,3 odstotka za rok D + 1 (95 odstotkov) in za 0,3 odstotka za rok D + 2 (99,5 odstotka). Zahteve standarda SIST EN 14012:2004 upoštevamo pri centralnem vodenju in obravnavanju pritožb, reklamacij in odškodninskih postopkov v zvezi z univerzalno poštno storitvijo. Ocenjujemo, da smo tveganje delovanja poštne infrastrukture uspešno obvladovali.

Tveganja informacijske infrastrukture predstavljajo stalnico v upravljanju informacijskega sistema in predstavljajo tveganja varnosti, celovitosti in razpoložljivosti IT-sistema. Obvladujemo jih z ustrezno usposobljenim kadrom, strokovno uporabo IT-tehnologij, kontrolnimi mehanizmi za informacijsko varnost in dodatnim nadzorom z zaposlitvijo preizkušenega revizorja informacijskih sistemov že v letu 2011. V nadaljevanju so predstavljene glavne skupine informacijskih tveganj ter kratek opis načinov za njihovo obvladovanje. Tveganje zagotavljanja neprekinjenega poslovanja na področju IT obvladujemo za najbolj kritične segmente poslovanja z izdelanimi in implementiranimi načrti neprekinjenega poslovanja, ki temeljijo predvsem na zagotavljanju redundantnih sistemov in ustreznih odzivnih časov pri zamenjavi opreme za najbolj kritične dele IT-sistemov. Obvladovanje tveganja delovanja strojne računalniške in komunikacijske opreme je ključnega pomena za delovanje celotnega informacijskega sistema. Obvladovanje tveganj na tem segmentu je zagotovljeno z dolgoletnim sodelovanjem s ponudnikom vzdrževanja oz. dolgoročnimi vzdrževalnimi pogodbami. Uporabljamo opremo mednarodno priznanih ponudnikov (visoka kakovost), zahtevana je skladnost s standardi ter sprotno odpravljanje pomanjkljivosti. Tveganje delovanja programske opreme, ki je sestavni del informacijskega sistema, obvladujemo z uporabo opreme visoke kakovosti, ki je skladna s standardi. Prav tako je zagotovljeno sprotno odpravljanje pomanjkljivosti. Za vsako programsko opremo, ki se uporablja v informacijskem okolju Pošte Slovenije, je zagotovljena veljavna vzdrževalna pogodba. Ocenjujemo, da smo tveganje delovanja informacijske infrastrukture uspešno obvladovali.

Tveganja varnosti in zaščite

Tveganjem varnosti in zaščite posvečamo zaradi narave dela (denarno poslovanje, obseg poslovanja, število zaposlenih, velikost IT-infrastrukture) veliko pozornosti in smo jih obvladovali uspešno.

Varnostna tveganja smo na področju poštnega in denarnega prometa s prenosom tveganj na zavarovalnico s finančnega vidika uspešno obvladovali, zaradi drugih negativnih posledic (ogrožanja človeških življenj) pa smo mu pomembno izpostavljeni, zato ga obravnavamo kot tveganja, katerim smo bili najbolj izpostavljeni. Število ropov poštnih poslovalnic se je v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 zmanjšalo za tri in v primerjavi z letom 2010 za sedem. Število vlomov v 2012 pa se je primerjalno glede na leto 2011 zmanjšalo za šest in glede na leto 2010 za devet.

Področju informacijske varnosti smo posvečali veliko pozornosti in ocenjujemo, da smo tveganja uspešno obvladovali. V skladu z zakonodajnimi zahtevami in na podlagi lastne iniciative smo izvajali notranje in zunanje revizijske preglede posameznih segmentov informacijskega sistema. Tveganje človeških virov, ki upravljajo in uporabljajo informacijski sistem, obvladujemo s pomočjo dodeljevanja ustreznih pravic na centralnem nivoju in s tremi, domensko ločenimi okolji (razvojno, testno in produkcijsko). Nevarnosti računalniških virusov pa obvladujemo z uporabo centraliziranega sistema nadzora in upravljanja. Prav tako kontinuirano skrbimo za ustreznost orodja in za neprekinjenost pogodbenega odnosa s principalom za sprotno zagotavljanje najnovejših informacij o novi zlonamerni kodi.

Tveganja splošnega menedžmenta

Tveganja splošnega menedžmenta se kažejo v tveganjih zagotavljanja resursov ter menedžmenta poslovnih procesov in smo jih po našem mnenju uspešno obvladovali.

Na področju tveganj zagotavljanja resursov smo pri izvedbi investicij in drugih naročil posebno pozornost posvečali gospodarnosti. V okviru investicij je v enem primeru prišlo do nepredvidenih gradbenih del sanacije zemljišča in iz tega naslova višje vrednosti investicije od načrtovane. V navedenem primeru je prišlo do uresničitve zunanjega tveganja – prodajalec je zamolčal informacije, Pošta Slovenije pa je v zvezi s tem že izvedla vse ustrezne ukrepe. V letu 2012 pa smo sicer realizirali nižje izvršene investicije v zgradbe zaradi spremenjenih investicijskih namer ob upoštevanju strateškega razvojnega projekta optimizacija delovnih časov pošt. Glede na cilje oz. usmeritve projekta smo posledično določene projektne aktivnosti na področju načrtovanega investicijskega cikla v objekte začasno zadržali. Razlog je v ponovni presoji upravičenosti posameznih investicij z vidika lokacije dostavnih pošt po izvedeni centralizaciji dostave, spremenjena izhodišča pa so pojasnjena v noveliranih investicijskih programih. Ostale investicije so bile izvedene v okvirih vrednosti iz investicijskih programov, ostala naročila pa v okvirih ocenjenih vrednosti oz. nižje. Tveganja, ki bi lahko nastala pri izvajanju javnih naročil, smo obvladovali z natančnim spremljanjem realizacije javnih naročil in natančno opredeljenimi nalogami, ki jih imajo skrbniki pogodb v zvezi s spremljanjem izvajanja pogodb. Kot zavezanec po Zakonu o javnem naročanju moramo nabavo organizirati s postopki javnega naročanja. Pravočasno planiranje, analiziranje ponudbe blaga in storitev na trgu, skrbno oblikovanje besedila javnega razpisa in skrbništvo sklenjenih pogodb so ključni ukrepi obvladovanja tveganja zamud pri dobavi, tveganja nabave neustreznega blaga oz. storitev, tveganja negospodarne nabave oz. investicije ter tveganja neizvršitev zaradi spremenjenih okoliščin. V sklopu nabavnih tveganj je dvig cen naftnih derivatov ponovno vplival na povečanje stroškov za energente ter preseganje načrtovanih vrednosti energentov. Kljub zamikom pri sklenitvi pravnih poslov in preseganju stroškov za energijo ocenjujemo, da smo tveganja uspešno obvladovali.

V okviru menedžmenta procesov smo najbolj izpostavljeni tveganju neustrezne optimizacije poslovnih procesov, kar obvladujemo s pripravo variant optimizacije, simulacijami in »benchmarkingom« dobrih praks. V letu 2012 smo zaključili projekt Menedžment poslovnih procesov, katerega cilj je bil vzpostavitev dodatnega kontrolnega mehanizma za zagotavljanje optimalnosti poslovnih procesov. Rezultat projekta je bil izdelana analiza in na njeni podlagi izdelani predlogi za izboljšanje poslovanja. Sprejeta je bila odločitev, da se kratkoročni ukrepi vključijo v redne aktivnosti, medtem ko se k ostalim ukrepom pristopi postopno oz. fazno. Tveganja napačne optimizacije smo v 2012 obvladovali še s projektnim vodenjem in njegovim spremljanjem (projektna pisarna) ter z vzpostavljenim sistemom korporativnega upravljanja s tveganji, ki ga nenehno izboljšujemo.

Kreditno tveganje

Zaradi gospodarske krize in izpostavljenosti posvečamo posebno pozornost kreditnemu tveganju. Z enotnim vodenjem politike plačilnih pogojev in možne izpostavljenosti do posameznega kupca se že v osnovi preprečujejo večji negativni odkloni pri rednem poplačilu terjatev. Terjatve se sistematično obvladujejo na nivoju poslovnih enot in na upravi družbe, kjer se centralno upravljajo. Zaradi narave produktov, dejavnosti velikih kupcev, velike razpršenosti kupcev in intenzivne izterjave je naš položaj na področju neporavnavanja finančnih obveznosti posameznega kupca v primerjavi z drugimi dejavnostmi ugodnejši. Vrednost oblikovanih popravkov vrednosti v letu 2012 znaša 1,2 promila v poslovnih prihodkih (v letu 2011 je znašala 4,6 promila), zato ocenjujemo, da smo tveganje v primerjavi z drugimi podjetji uspešno obvladovali.

Valutno tveganje

Pošta Slovenije je kot vsi poštni operaterji vpeta v mednarodni poštni promet, vendar pretežni del denarnega toka poteka v evrih. Obseg poslovanja v tujih valutah ni bistven, zato je izpostavljenost valutnim tveganjem zanemarljiva.

Obrestno tveganje

Obrestnemu tveganju, ki predstavlja nevarnost sprememb obrestnih mer za depozite ali posojila, smo nizko izpostavljeni. Z načrtovanjem investicijske dejavnosti, tekočega poslovanja in depozitov imamo usklajen denarni tok, ki praviloma ne zahteva dodatnega zadolževanja. Zadolževanje sicer obvladujemo s spremenljivo obrestno mero Euribor in ugodnim pribitkom. Pri depozitih plasiramo depozite bankam po fiksnih obrestnih merah. Upoštevajoč razmere na bančnih trgih in finančno stanje podjetja (boniteta) tveganje obvladujemo uspešno.

Tveganje plačilne sposobnosti

Tveganje plačilne sposobnosti predstavlja nevarnost neusklajene likvidnosti oziroma dospelosti sredstev in obveznosti do virov sredstev v podjetju, kar lahko povzroči plačilno nesposobnost (pomanjkanje denarnih sredstev za poravnavanje zapadlih obveznosti). Zaradi učinkov svetovne gospodarske krize je to tveganje tesno povezano s kreditnim tveganjem. Zato smo zaradi likvidnostnih težav slovenskih podjetij za obvladovanje tega tveganja uporabili večjo mero previdnosti. Navedeno tveganje uspešno obvladujemo s skrbnim načrtovanjem denarnih tokov (investicij, obvladovanjem kreditnega tveganja in tekočega poslovanja) in z najemom revolving kredita.

Strateški vidik tveganj

V naslednjih letih bomo najbolj izpostavljeni (tabela 5):

• zunanjim tveganjem (makroekonomske razmere, tveganje zakonodaje in regulative),
• trženjskim tveganjem (tržni delež, zadovoljstvo uporabnikov, konkurenca),
• tveganjem razvoja (razvoj storitev in zmogljivosti) in
• kreditnim tveganjem.

Stopnje izpostavljenosti Pošte Slovenije posameznim vrstam tveganj

Tabela 5
Zap. št.	Vrsta tveganja	Nizka (1–3)	Obvladljiva (4–8)	Visoka (9–16)
1.	Tveganja okolja
1.1.	Zunanja tveganja			X
1.2.	Trženjska tveganja			X
1.3.	Strateške povezave in naložbe		X
2.	Tveganja delovanja
2.1.	Kadrovska tveganja		X
2.2.	Tveganja razvoja			X
2.3.	Tveganja delovanja infrastrukture		X
2.4.	Tveganje varnosti in zaščite		X
2.5.	Splošni menedžment		X
2.6.	Kreditno tveganje			X
2.7.	Valutno tveganje	X
2.8.	Obrestno tveganje	X
2.9.	Tveganje plačilne sposobnosti	X

Zavedamo se, da bo samo intenzivno izvajanje aktivnosti na področju obvladovanja tveganj zagotovilo Pošti Slovenije uspešno poslovanje v prihodnosti.

Nadaljnji razvoj področja KUT bo zajemal:

• razvoj standardov in postopkov za merjenje, poročanje in obvladovanje tveganj,
• razvijanje oz. nadgrajevanje sistema odgovornosti in pooblastil za posamezna tveganja,
• organiziranje delavnic za izobraževanje zaposlenih in krepitev zavedanja zaposlenih o tveganjih, njihovem prepoznavanju, vrednotenju in spremljanju,
• neprestano preverjanje izpostavljenosti posameznim tveganjem (njihovim morebitnim interakcijam) in ugotavljanje ustreznosti ravnanja z njimi,
• stalno izboljševanje sistema za spremljanje in poročanje o izvajanju ukrepov za obvladovanje tveganj, izobraževanje in udeleževanje na pomembnejših seminarjih in konferencah s področja obvladovanja tveganj in sorodnih področjih ter spremljanje trendov in dobre prakse na področju metodologij za upravljanje s tveganji.

2.9.2

Notranja revizija

Služba notranje revizije Pošte Slovenije (SNR) je funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih enot ter neposredno podrejena poslovodstvu, saj je organizirana kot štabna služba in tako neodvisna od revidiranih področij oz. drugih organizacijskih enot Pošte Slovenije. Delovanje službe temelji na Pravilniku o delovanju Službe notranje revizije, navodila za delo pa so opredeljena v Priročniku za delo notranjih revizorjev. Notranji revizorji pri svojem delu upoštevajo Kodeks notranjerevizijskih načel in Kodeks poklicne etike notranjega revizorja, izdana pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Delovanje službe je usmerjeno v preverjanje in ocenjevanje sistema notranje kontrole in upravljanja s tveganji. O ugotovitvah in priporočilih za izboljšanje učinkovitosti notranjih kontrol za obvladovanje tveganj SNR redno obvešča revidirane osebe in poslovodstvo Pošte Slovenije, četrtletno pa tudi revizijsko komisijo nadzornega sveta.

Načrtovanje delovanja SNR temelji na osnovi analize tveganj pri delovanju in kontroliranju ključnih poslovnih procesov, ki se izvajajo na Pošti Slovenije, ter na osnovi prepoznanih tveganj strokovnih področij. Obseg in razpored notranjerevizijskih nalog pa je opredeljen v strateških usmeritvah in letnem načrtu delovanja službe.

Pri opravljanju revizijskih pregledov daje SNR poudarek preverjanju obstoja in delovanju sistema notranjih kontrol v postopkih dela in upravljanju s tveganji, ter pravilnosti, pravočasnosti in zanesljivosti informacij, ki jih poslovodstvo in drugi potrebujejo pri sprejemanju poslovnih odločitev.

Revizorji SNR so opravili notranjerevizijske preglede in svetovanja na vseh, z vidika tveganj ključnih področjih poslovanja družbe, in sicer na področju trženja, nabave, logistike, mednarodnega poslovanja, področju informacijske tehnologije in informacijske varnosti, kadrovske funkcije ter korporativnega upravljanja.

V letu 2012 so bili v SNR zaposleni trije notranji revizorji, ki so poleg revizijskih pregledov v letu 2012 izvajali tudi svetovalne storitve notranjim uporabnikom poslovanja z namenom izboljšanja učinkovitosti poslovanja, organizirali in koordinirali so pripravo podatkov za revidiranje letnega poročila Pošte Slovenije za poslovno leto 2011, ter zbiranje in pripravo podatkov predhodne revizije poslovanja za poslovno leto 2012. Prav tako so koordinirali izvedbo posebnih pregledov poslovanja Pošte Slovenije, ki so jih izvedle pristojne neodvisne zunanje revizijske družbe oz. drugi izvajalci nadzora.

Notranji revizorji so pri svojem delovanju neodvisni od dejavnosti, ki jo revidirajo, kar jim omogoča, da svoje delo opravljajo strokovno in nepristransko. Poleg tega se stalno izpopolnjujejo in izobražujejo, spremljajo novosti na strokovnem področju in področjih revidiranja.

2.9.3

Notranja kontrola

Oddelek notranje kontrole (ONK) je organiziran kot oddelek v Področju korporativne varnosti in nadzora. Vodja oddelka koordinira v določenih segmentih dela tudi delo inšpektorjev na poslovnih enotah, ki so odgovorni neposredno direktorjem poslovnih enot.

Inšpektorji notranje kontrole, strokovnjaki na področju tehnologije dela pošte, delujejo pri svojem delu samostojno in v skladu z navodilom za delo notranje kontrole, ki ga je sprejel generalni direktor. S svojim delom usmerjajo pošte in zaposlene pri zagotavljanju kakovosti storitev, doseganju predpisanega standarda, učinkoviti organiziranosti ter racionalnem poslovanju.

Pri svojem delu inšpektorji sodelujejo z inšpektorjema Inšpektorata RS za elektronske komunikacije, elektronsko podpisovanje in pošto, pri določenih nalogah sodelujejo s Službo notranje revizije in revizorji Poštne banke Slovenije, z Oddelkom za korporativno varnost, s pooblaščenci za preprečevanje pranja denarja v Poštni banki Slovenije in v Pošti Slovenije, s komisijo za poštni promet ter dajejo samostojne pobude za racionalizacijo poslovanja.

Inšpektorji ONK in poslovnih enot so v letu 2012:

• opravili celovito kontrolo poslovanja na 502 poštah;
• opravili 468 delnih kontrolnih pregledov poslovanja (zajetih 1.230 pošt in oddelki v PLC Ljubljana in PLC Maribor);
• opravili 24 kontrol ostankov pošiljk v PLC Ljubljana in PLC Maribor;
• opravili 16 posebnih poizvedb o izvedenih transakcijah na poštah na osnovi zahteve posebnega pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja na PBS in Pošti Slovenije.

V letu 2012 so inšpektorji pregledali tudi 547 reklamacij, od tega jih je bilo 349 (64 odstotkov) upravičenih, 198 pa neupravičenih, kar pomeni v primerjavi z letom 2011 porast za 21 odstotkov. Pri podrobnejši analizi upravičenih pritožb je razvidno, da so se pritožbe zaradi izgube pošiljk v primerjavi z letom 2011 zmanjšale za 35 odstotkov in zaradi prekoračitev rokov za prenos in vročitev pošiljk za 37 odstotkov. Povečalo pa se je število reklamacij zaradi oplenitve pošiljk, neupoštevanja naslovnikovega naročila ter nepravilno izvedene dostave pošiljk.

Ob kontrolah poslovanja pošt inšpektorji kontrolirajo tudi izvajanje Zakona o preprečevanju pranja denarja, upoštevanje navodil za delo pošt pri preprečevanju pranja denarja ter storitev menjalniškega poslovanja na poštah, ki te storitve opravljajo. V šestnajstih primerih so inšpektorji opravili tudi posebne raziskave za razjasnitev posameznih opravljenih transakcij ter o ugotovitvah poročali pooblaščencu Pošte Slovenije za preprečevanje pranja denarja.

Po opravljenih celovitih kontrolnih pregledih so bili v vseh primerih opravljeni zaključni razgovori z upravniki in kontrolorji, ki so zadolženi za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti. Po kontrolnih pregledih, ki so jih opravili inšpektorji ONK, se zaključnega razgovora udeležijo tudi direktorji pristojne poslovne enote oziroma njihovi namestniki ter vodje oddelkov za logistiko. O ugotovitvah so kontrolirane pošte tudi pisno obveščene z zapisnikom o opravljenem kontrolnem pregledu pošte. O odpravi ugotovljenih nepravilnosti so odgovorni delavci dolžni poročati svoji poslovni enoti in ONK.

Ocene poslovanja pošt vplivajo na ocenitev kakovosti upravnikovega dela in tudi na ocenitve kakovosti dela ostalih delavcev na posamezni pošti; v primeru večjih nepravilnosti sledijo ukrepi poslovne enote. Ocene, dosežene pri celoviti kontroli poslovanja pošt, se upoštevajo pri predlogih za nagrajevanje najučinkovitejših upravnikov pošt.

2.9.4

Varovanje

Načrtovanje in izvajanje ukrepov za zagotavljanje varnosti korporacije v najširšem smislu je v pristojnosti Oddelka korporativne varnosti (OKV), ki v organizaciji podjetja spada v Področje korporativne varnosti in nadzora. Vodja oddelka je za svoje delo neposredno odgovoren direktorju področja, v funkcionalnem smislu pa koordinira tudi delo referentov za varnost na poslovnih enotah, ki so odgovorni neposredno direktorjem poslovnih enot.

Na strateškem nivoju je temeljna naloga OKV izgradnja krovne varnostne politike podjetja ter skrb za njeno uresničevanje, na operativnem nivoju pa se izvajajo in koordinirajo posamezni ukrepi za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja. V okviru teh nalog in ob sodelovanju z drugimi organizacijskimi enotami izvaja OKV predvsem naslednje naloge:

• oblikuje smernice na varnostnem področju,
• pripravlja analize s svojega področja in poročila, ki predstavljajo podlago za načrtovanje, izbiro in uvajanje novih načinov sredstev in ukrepov varovanja,
• organizira, spremlja in sodeluje pri pripravi izobraževalnih programov usposabljanja zaposlenih na varnostnem področju in
• sodeluje z institucijami s področja varnosti in obrambe ter izvaja druge naloge z varnostnega področja, ki jih opredeljujejo zakoni in drugi predpisi ali jih določi generalni direktor družbe v skladu s pristojnostmi.

Navedene naloge se nanašajo predvsem na zagotavljanje varnosti zaposlenih in premoženja pošte, saj OKV analizira vse varnostno relevantne pojave, ki neposredno ali posredno predstavljajo grožnjo za varnost ljudi in premoženja. Glede na izsledke analiz OKV načrtuje in izvaja ukrepe za zmanjševanje varnostnih tveganj.

Med standardnimi ukrepi fizičnega, tehničnega in mehanskega varovanja smo za zagotavljanje notranje varnosti podjetja v letu 2012 začeli izvajati teste integritete in varnostno preverjanje z uporabo poligrafske metode. Navedena varnostna ukrepa uporabljamo izključno v primerih, ko z drugimi varnostnimi ukrepi ne moremo zagotavljati zadostne stopnje varnosti.

Nadaljevali smo tudi z nadgradnjo obstoječega sistema video nadzora, ki bo predvidoma zaključen v letu 2013, prav tako pa smo, glede na oceno ogroženosti, sistem varovanja posamezne pošte nadgradili s sistemi za obarvanje gotovine in sistemi mehanske protiropne zaščite. Prav tako smo vsa poštna vozila, ki med drugim prevažajo tudi vrednostne poštne pošiljke, opremili s sistemi za sledenje in sistemi za posredovanje klica v sili.

Kot posebno pridobitev na področju zagotavljanja varnosti je treba izpostaviti tudi izgradnjo lastnega nadzornega centra, ki predstavlja centralno operativno enoto za zaznavanje in koordinacijo izvajanja potrebnih ukrepov ob nastanku izrednih dogodkov.

V letu 2012 beležimo 20 kaznivih dejanj, med katerimi predstavljajo ropi najštevilčnejša in najnevarnejša kazniva dejanja, ki jih storilci izvajajo na škodo podjetja. Zaradi tega se primarna skrb za zagotavljanje varnosti zaposlenih še vedno zagotavlja s kombinacijo tehničnih in mehanskih sistemov za preprečevanje ropov, če pa se zaposleni kljub navedenim ukrepom znajde v vlogi žrtve kaznivega dejanja, mu je zagotovljena tako psihosocialna kakor tudi pravna pomoč. Med kaznivimi dejanji, ki ogrožajo premoženje podjetja, pa smo v letu 2012 zaznali porast kaznivih dejanj, ki jih na škodo pošte izvršijo njeni zaposleni. Prav zaradi tega smo tej varnostni problematiki v letu 2012 posvetili večjo pozornost kot v preteklih letih.

Med kaznivimi dejanji je bilo v letu 2012 največ ropov pošt

Pregled statističnih podatkov o številu kaznivih dejanj in povzročeni škodi kaže, da je tovrstna varnostna problematika primerljiva s predhodnim letom in je v okviru pričakovanj. Glede na zaostrene ekonomskosocialne razmere v državi, ki so zelo pomemben generator kriminalitete, pa varnostne razmere v podjetju ocenjujemo kot ugodne.

V naslednjem letu bomo v skladu z dinamiko izvajanja varnostne politike okrepili prizadevanja za varnost pismonoš ob hkratnem dograjevanju obstoječih varnostnih sistemov. Tudi v prihodnje je zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja ena izmed temeljnih nalog podjetja.

2.10

ANALIZA POSLOVNIH DOSEŽKOV

Poslovanje Pošte Slovenije v letu 2012

Tabela 6			v EUR
Prihodki in odhodki	2011	2012	Indeks
1	2	3	4 = 3/2
PRIHODKI OD POŠTNIH STORITEV	183.018.733	175.336.490	96
Prihodki od pisemskih storitev	116.149.038	108.171.230	93
Prihodki od dostopa do omrežja	1.128.587	3.843.129	341
Prihodki od paketnih storitev	22.164.230	22.276.904	101
Prihodki od Hitre pošte, EMS, UPS	1.954.611	2.253.153	115
Prihodki od direktne pošte, publikacij, prilog idr.	41.622.266	38.792.075	93
PRIHODKI OD OSTALIH STORITEV	54.670.684	51.628.253	94
PRIHODKI OD DENARNIH STORITEV	36.703.340	34.283.041	93
OSTALI PRIHODKI	17.967.345	17.345.212	97
USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN STORITVE	12.742	16.004	126
PREVREDNOT. POSL. PRIH., PRIH. OD SUB. IN OD ODPRAVE REZERV.	657.392	1.517.804	231
POSLOVNI PRIHODKI	238.359.551	228.498.551	96
STROŠKI MATERIALA	4.429.676	4.302.289	97
STROŠKI ENERGIJE	7.198.888	7.736.630	107
STROŠKI STORITEV	37.185.545	39.359.548	106
STROŠKI DELA	147.482.780	147.986.726	100
AMORTIZACIJA	13.756.248	13.230.392	96
DRUGI STROŠKI	1.215.513	1.159.935	95
REZERVACIJE	1.864.423	1.730.846	93
NABAVNA VREDNOST TRGOVSKEGA BLAGA	3.370.982	2.955.021	88
PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI	1.111.745	542.479	49
POSLOVNI ODHODKI	217.615.802	219.003.866	101
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA	20.743.749	9.494.685	46
FINANČNI PRIHODKI	2.035.631	2.043.077	100
FINANČNI ODHODKI	12.533.247	5.117.253	41
DRUGI PRIHODKI	633.072	596.237	94
DRUGI ODHODKI	346.943	99.793	29
POSLOVNI IZID PRED DAVKOM IZ DOBIČKA	10.532.263	6.916.953	66
ODLOŽENI DAVKI	-2.551.049	-658.765	26
DAVEK IZ DOBIČKA	4.223.114	1.243.861	29
ČISTI POSLOVNI IZID	8.860.198	6.331.857	71

POSLOVNI PRIHODKI

Poslovni prihodki, ki so bili v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 nižji za 4 odstotke, so v Pošti Slovenije razdeljeni v naslednji glavni skupini:

• prihodki od poštnih storitev in
• prihodki od ostalih storitev.

Prihodke od ostalih storitev pa delimo na:

• prihodke od denarnih storitev in
• ostale prihodke.

Med poslovne prihodke štejemo še usredstvene lastne proizvode in storitve, prevrednotovalne prihodke, prihodke od subvencij in prihodke od odprave rezervacij.

Največji, 77-odstotni delež predstavljajo prihodki od poštnih storitev. Sledijo jim prihodki od denarnih storitev, katerih delež pa se postopoma znižuje.

Največji je delež prihodkov od poštnih storitev

Poslovni prihodki so v letu 2012 upadli

Prihodki od pisemskih storitev so nižji kot leta 2011, kar je posledica upada števila storitev. Na upad vpliva vse večja uporaba elektronskega načina komuniciranja in optimizacija stroškov strank, ki oddajajo manj pošiljk ali so jih sploh prenehale oddajati, ter liberalizacija trga, saj stranke pošiljke oddajajo prek izvajalcev zamenljivih storitev, kar je evidentirano v okviru ločene postavke »Dostop do omrežja«.

Prihodki od Hitre pošte so se povečali zaradi opravljenih dodatnih poslov s podjetjem UPS.

V okviru prihodkov od direktne pošte in publikacij beležimo upad v vseh segmentih, kar je posledica prehoda strank h konsolidatorjem ter upada števila naročnikov publikacij zaradi sodobnejših medijev in elektronskih komunikacijskih kanalov.

Prihodki od denarnih storitev so za 7 odstotkov nižji, na kar najbolj vpliva upad prihodkov od plačilnega prometa. Vzroke za upad lahko pripišemo:

• prehodu fizičnih oseb na druge oblike plačevanja (trajniki, e-bančništvo, m-bančništvo),
• odpiranju vplačilnih mest v večjih krajih (mestne blagajne),
• konkurenčnim cenam pri drugih izvajalcih plačilnega prometa in
• odpiranju plačilnih mest pri novih ponudnikih plačilnega prometa (TUŠ, Petrol, Mercator).

Ostali prihodki izkazujejo 3-odstotno znižanje, predvsem na račun manjšega obsega prodaje komisijskega in trgov­skega blaga, saj je zaradi posledic gospodarske krize še vedno opazna manjša kupna moč, ter telegramov, saj stranke uporabljajo sodobnejše načine komuniciranja (SMS, MMS, elektronske voščilnice ipd.). Nekoliko nižji v primerjavi z letom 2011 so bili tudi prihodki od nekaterih ostalih storitev (telefaks, fotokopiranje ipd.).

Poslovni prihodki so bili na ravni načrtovanih za leto 2012 – nekoliko so zaostajali prihodki od denarnih storitev ter ostali prihodki.

Pričakujemo, da bodo neugodne razmere iz leta 2012 (sprememba zakonodaje, povečanje gospodarske in finančne krize ter aktivnosti regulatorjev – APEK in AVK) močno vplivale na poslovanje Pošte Slovenije v letu 2013 kot tudi v prihodnje. Zaradi tega pričakujemo upad storitev ter posledično poslovnih prihodkov predvsem v segmentu univerzalnih storitev, publikacij in direktne pošte ter denarnih storitev. Upad klasičnih poštnih storitev ter plačilnega prometa bomo poskušali nadomestili z uvajanjem novih, sodobnih poštnih, finančnih in elektronskih storitev.

POSLOVNI ODHODKI

Poslovni odhodki so bili v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 višji za 1 odstotek.

Poslovni odhodki so se v letu 2012 nekoliko povečali

Dve tretjini poslovnih odhodkov predstavljajo stroški dela

Poslovni odhodki so se v letu 2012 nekoliko povečali

Zaradi slabe gospodarske situacije smo v letu 2012 izvajali številne kratkoročne ukrepe z namenom znižanja stroškov, kot so racionalizacija procesov, znižanje porabe, gospodarnost nabave in znižanje cen dobaviteljev, ter dolgoročne ukrepe, kot so preoblikovanje poštnih enot v premične ter pogodbene pošte, centralizacija dostave ipd. V primerjavi z letom 2011 so se tako povečali le stroški energije in storitev.

Stroški energije izkazujejo 7-odstotno povečanje, kar je predvsem posledica:

• višjih stroškov goriva za transportna sredstva zaradi rasti cen naftnih derivatov v letu 2012,
• višjih stroškov ogrevanja zaradi dviga cen kurilnega olja in
• višjih cen za dobavo električne energije.

Na 6-odstotno zvišanje stroškov storitev so imeli največji vpliv višji odhodki iz naslova mednarodnega obračuna, nekoliko pa so se povečali tudi naslednji stroški:

• zavarovanje zaradi višjih zavarovalnih premij,
• natisk in oblikovanje publikacij in prodajnih katalogov, kar je posledica uvedbe nove storitve Povej naprej,
• vzdrževanje naprav za varovanje zaradi dograditve protivlomnega sistema ter izrednih servisov varnostnih kovčkov,
• bančne storitve in ostale storitve plačilnega prometa zaradi večjega števila UPN-obrazcev in
• svetovanje.

Poslovni odhodki so za 1 odstotek presegli načrtovane v letu 2012. Višji so bili stroški materiala in energije, storitev, dela ter rezervacije.

V letu 2013 bomo nadaljevali z racionalizacijo stroškov in načrtujemo, da bodo stroški upadli za 1 odstotek. Zaradi nadaljnje rasti cen energentov pričakujemo rast stroškov energije, uvajanje novih storitev bo povzročilo dodatne stroške storitev. Pričakujemo pa upad stroškov dela, ki predstavljajo v strukturi stroškov največji delež.

POSLOVNI IZID

Poslovanje v letu 2012 je Pošta Slovenije zaključila z dobičkom v višini 6.332 tisoč evrov, ki je za 29 odstotkov oz. za 2.528 tisoč evrov nižji kot leta 2011. Na višino čistega poslovnega izida je v obeh letih vplivala slabitev naložbe v delnice Nove Kreditne banke Maribor, katere skupni učinek v letu 2012 je bil poslabšanje čistega poslovnega izida za 4,3 milijona evrov, v letu 2011 pa 9,9 milijona evrov.

Poslovni izid iz poslovanja je bil v primerjavi z letom 2011 nižji za 54 odstotkov, kar je posledica nižjih poslovnih prihodkov in nekoliko višjih poslovnih odhodkov. Upad prihodkov je pričakovan, saj klasične poštne pošiljke nadomeščajo elektronski načini komuniciranja, večje stranke racionalizirajo svoje poslovanje, konkurenca pa je zaradi liberalizacije trga vse močnejša.

Vpliv posameznih skupin odhodkov ter prihodkov na poslovni izid

Poslovni izid iz poslovanja je bil v letu 2012 nižji kot v letu 2011

KAZALNIKI

Kazalniki poslovanja

Tabela 7			v EUR
Kazalniki / kazalci	2011	2012	Indeks
1	2	3	4 = 3/2
Dodana vrednost (poslovni prihodki, zmanjšani za stroške materiala, stroške energije, stroške storitev, druge stroške in za nabavno vrednost trgovskega blaga)	184.958.947	172.985.129	94
Delež dodane vrednosti v poslovnih prihodkih v %	77,6	75,7
Dodana vrednost na zaposlenega (dodana vrednost, deljena s povprečnim številom zaposlenih na osnovi delovnih ur)	29.718	28.114	95
Produktivnost dela (čisti poslovni prihodki, deljeni s povprečnim številom zaposlenih na osnovi delovnih ur)	38.190	36.887	97
Stroški dela na zaposlenega	23.696	24.051	101
EBITDA – kosmati denarni tok (poslovni prihodki, zmanjšani za stroške materiala, stroške energije, stroške storitev, druge stroške, nabavno vrednost trgovskega blaga in stroške dela)	37.476.166	24.998.403	67
Delež EBITDA v poslovnih prihodkih v %	15,7	10,9
EBIT – poslovni izid iz poslovanja (poslovni prihodki, zmanjšani za poslovne odhodke)	20.743.749	9.494.685	46
Delež EBIT v poslovnih prihodkih %	8,7	4,2
E – čisti dobiček	8.860.198	6.331.857	71
Delež E v poslovnih prihodkih v %	3,7	2,8
Celotna ekonomičnost (celotni prihodki / celotni odhodki) v %	104,6	103,1
Ekonomičnost od poslovanja (poslovni prihodki / poslovni odhodki) v %	109,5	104,3
ROS – donosnost prodaje v % (čisti poslovni izid, deljen s poslovnimi prihodki, predhodno znižanimi za usredstvene lastne proizvode ter prevrednotovalne poslovne prihodke)	3,7	2,8
ROE – donosnost kapitala v % (čisti poslovni izid, deljen s povprečnim kapitalom)	3,6	2,6
ROA – donosnost sredstev v % (čisti poslovni izid, deljen s celotnimi sredstvi)	2,9	2,1
CAPEX – capital expenditure v % (vrednost investicijskih vlaganj, deljena s poslovnimi prihodki, predhodno znižanimi za usredstvene lastne proizvode ter prevrednotovalne poslovne prihodke)	13,0	6,2
Kazalnik dividendnosti kapitala v % (izplačana dividenda v tekočem letu / povprečni kapital)	2,4	3,3

Računovodski kazalniki

Tabela 8
Kazalniki	2011	2012
I. Kazalnika stanja financiranja (v %)
Stopnja lastniškosti financiranja (kapital / obveznosti do virov sredstev)	83,15	83,08
Stopnja dolgoročnosti financiranja (vsota kapitala in dolgoročnih dolgov (skupaj z rezervacijami) / obveznosti do virov sredstev)	88,48	88,74
II. Kazalnika stanja investiranja (v %)
Stopnja osnovnosti investiranja (osnovna sredstva / sredstva)	65,67	67,41
Stopnja dolgoročnosti investiranja (vsota dolgoročnih sredstev brez odloženih terjev za davek / sredstva)	75,59	75,70
III. Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja
Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev (kapital / osnovna sredstva)	1,27	1,23
Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (vsota denarnih sredstev in kratkoročnih naložb / kratkoročne obveznosti)	1,00	0,99
Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (vsota denarnih sredstev, kratkoročnih naložb in kratkoročnih terjatev / kratkoročne obveznosti)	2,23	2,32
Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti)	2,60	2,64
IV. Kazalnik obračanja
Koeficient obračanja obratnih sredstev (poslovni odhodki v letu dni / povprečno stanje obratnih sredstev)	4,67	5,10

DENARNI TOK

Izkaz denarnega toka

Tabela 9			v EUR
Elementi	2011	2012	Indeks
1	2	3	4 = 3/2
A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
a) Prejemki pri poslovanju	303.499.761	293.113.432	97
– Prejemki od prodaje proizvodov in storitev	288.510.910	276.951.013	96
– Drugi prejemki pri poslovanju	14.988.852	16.162.419	108
b) Izdatki pri poslovanju	-270.588.838	-274.362.508	101
– Izdatki za nakupe materiala in storitev	-91.034.097	-93.032.439	102
– Izdatki za plače in deleže zaposlencev v dobičku	-111.562.239	-111.602.522	100
– Izdatki za dajatve vseh vrst	-67.236.810	-68.717.581	102
– Drugi izdatki pri poslovanju	-755.691	-1.009.966	134
c) Prebitek prejemkov (izdatkov) pri poslovanju (a + b)	32.910.923	18.750.924	57
B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
a) Prejemki pri naložbenju	203.173.527	206.613.164	102
b) Izdatki pri naložbenju	-221.472.352	-217.992.215	98
c) Prebitek prejemkov (izdatkov) pri naložbenju (a + b)	-18.298.825	-11.379.051	62
C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
a) Prejemki pri financiranju	5.000.000	0	0
b) Izdatki pri financiranju	-20.454.621	-8.000.000	39
c) Prebitek prejemkov pri financiranju (a + b)	-15.454.621	-8.000.000	52
Č. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
a) Denarni izid v obdobju (Ac+Bc+Cc)	-842.522	-628.127	75
b) Začetno stanje denarnih sredstev	2.517.376	1.689.120	67
c) Promet na nakazniškem računu, promet denarnih sredstev na blagajni, tečajne razlike	14.266	-8.151
d) Končno stanje denarnih sredstev	1.689.120	1.052.842	62

Denarni tok pri poslovanju

Prejemki pri poslovanju so se v primerjavi z letom 2011 zmanjšali za 3 odstotke, predvsem zaradi zmanjšanja obsega storitev ter sprememb v strukturi storitev (oddaja pošte prek zamenljivcev). Na 1-odstotno povečanje izdatkov pri poslovanju so vplivali višji izdatki za dajatve vseh vrst (poračun plačila davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2011 ter poračun akontacij za januar in februar 2012), višji izdatki za nakup materiala in storitev (povečanje izdatkov za nakup komisijskega blaga, kar je posledica povečanih vplačil iger na srečo) ter drugi izdatki (kritje za rop pošt, sejnine).

V letu 2012 so prejemki pri poslovanju presegli izdatke pri poslovanju v višini 18.751 tisoč evrov.

Denarni tok pri naložbenju

Prejemki pri naložbenju so se v letu 2012 povečali predvsem zaradi višjega odpoklica kratkoročnih depozitov. Izdatki so bili nižji, saj smo v letu 2011 nakupili delnice Nove Kreditne banke Maribor.

Denarni tok pri financiranju

Čisti denarni tok pri financiranju je v obeh letih negativen, saj ni bilo potreb po pridobitvi dolgoročnih kreditnih sredstev.

Prejemki pri poslovanju so v letu 2012 nižji

Izdatki pri poslovanju so bili v letu 2012 višji

Največji delež med izdatki pri poslovanju predstavljajo izdatki za plače in deleže zaposlencev v dobičku

Kazalniki denarne tokovnosti v letu 2012

Tabela 10
Kazalniki denarne tokovnosti	2011	2012	Indeks
1	2	3	4 = 3/2
Koeficient pokritja izdatkov pri poslovanju s prejemki pri poslovanju (prejemki pri poslovanju, deljeni z izdatki pri poslovanju)	1,12	1,07	95
Koeficient pokritja naložb in izdatkov financiranja (prebitek prejemkov (izdatkov) pri poslovanju, deljen s seštevkom izdatkov pri financiranju in izdatkov pri naložbenju – upoštevani so izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev, ne pa tudi izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb)	1,08	0,85	79
Koeficient ponovnega vlaganja (prebitek prejemkov (izdatkov) pri poslovanju, deljen s pribitkom prejemkov (izdatkov) pri naložbenju)	1,80	1,65	92
Koeficient pokritja izdatkov pri financiranju (prebitek prejemkov (izdatkov) pri poslovanju, deljen z izdatki pri financiranju)	1,61	2,34	146

Koeficient pokritja naložb in izdatkov financiranja je bil v letu 2012 manjši od 1, kar pomeni, da s čistim denarnim tokom pri poslovanju nismo pokrivali izdatkov za naložbe in za financiranje ter je bilo treba iskati dodatne vire financiranja (depozitna sredstva).

Ukrepi za boljše financiranje iz lastnega denarnega toka

V Pošti Slovenije namenjamo veliko pozornosti spremljanju in izterjavi terjatev, saj je gospodarska kriza pustila velike posledice v plačilni nedisciplini in posledično povzročila velike težave nekaterim našim kupcem. Nadaljevali smo s sklepanjem dogovorov o poravnavi terjatev, odpovedmi pogodb zaradi neplačevanja obveznosti, ažurnim opominjanjem.

2.11

DOGODKI PO KONCU POSLOVNEGA LETA

V mesecu januarju 2013 je Pošta Slovenije ustanovila hčerinsko podjetje PS Moj paket d. o. o., ki je v 100-odstotni lasti Pošte Slovenije. Dejavnost podjetja je trgovina na drobno po pošti in prek spleta.

V letu 2013 je začel veljati Zakon o davku na finančne storitve (ZDFS); uvedba 6,5-odstotnega davka bo vplivala na višino prihodkov od denarnih storitev.

2.12

NAČRTI ZA PRIHODNOST

Področje novih storitev in izboljšav:

• Potekale bodo aktivnosti za vzpostavitev brezgotovinskega plačevanja blaga in storitev na poštah ter na dostavi. V okviru teh aktivnosti bo upoštevana tudi podpora mobilnemu plačevanju.
• V sodelovanju z lekarnami bomo vzpostavili možnost naročanja in dostave kozmetičnih izdelkov, medicinskih pripomočkov ter prehranskih dopolnil.
• Začeli bomo aktivnosti za vzpostavitev centralne baze reklamacij, da bi na enem mestu zagotovili njihovo evidentiranje, razporejanje, sledenje ter učinkovitejše reševanje, pri čemer bi izkoristili že razpoložljive vire poslovnih podatkov in informacij.
• Uvedba prodaje tiskanih kuponov ugodnosti za kupce (prek brezplačne telefonske številke), ki ne poslujejo prek interneta.
• Začeli bomo z aktivnostmi za vzpostavitev delovanja »postomatov« za sprejem in izročanje pošiljk.
• V sklopu produkcije nove informacijske tehnologije v Poštni banki Slovenije bodo na poštna okenca uvedene nove storitve in dopolnitve obstoječih storitev v aplikaciji UPO za komitente PBS: izpis pogodbe o premostitvenem kreditu in izpis aneksa k depozitni pogodbi; izpis pogodbe o izrednem limitu in aktiviranje izrednega limita; novi posli za potrebe spremljanja finančnega nagrajevanja ter nagrajevanja iz naslova akcij pospeševanja prodaje računov PBS; nadgradnja poslov za imetnike transakcijskih računov pravnih oseb (dvig gotovine in negotovinski prenos) z uporabo debetne poslovne kartice; izpis obrazcev za odprtje računa pravne osebe; informativni izračuni za kredite in varčevanja.

Na področju filatelije bomo:

• s Pošto Avstrije (Österreichische Post) izdali skupno znamko, s katero bomo obeležili najstarejši podzemni poštni urad na svetu, ki je deloval v Postojnski jami;
• s priložnostno poštno znamko obeležili 300. obletnico velikega tolminskega punta. Za ta dogodek bomo izdali poseben filatelistično-numizmatični komplet, ki bo poleg navedene znamke vseboval tudi zbirateljski kovanec, ki ga bo ob tej priložnosti izdala Banka Slovenije;
• z znamko zaznamovali največji športni dogodek od osamosvojitve Slovenije dalje – Eurobasket 2013 (evropsko prvenstvo v košarki);
• znamke iz serije »Živalstvo« natisnili v posebni tehniki tiska – z nanosom soli na sprednjo stran vsake znamke.

Na mednarodnem področju bomo:

• izvajali aktivnosti za širitev sodelovanja predvsem s poštnimi operaterji v regiji in na področju Azije. Področje, ki ponuja možnosti širitve in rasti storitev, je spletna trgovina;
• širili storitve brezplačnega vračanja paketov, ki jih že ponujamo za Nemčijo, Veliko Britanijo, Belgijo in Nizozemsko (trenutno testiramo storitev s Francijo).

Na področju poštnega omrežja in logistike:

• V letu 2013 bomo pristopili k nabavi druge linijske naprave za zlaganje nenaslovljene direktne pošte (NNDP). S tem bomo lahko v strojno zlaganje NNDP vključili 170 tisoč dodatnih gospodinjstev.
• Na podlagi uspešno izvedenega poskusnega projekta optimizacije dostave bomo z optimizacijo nadaljevali, z namenom, da v poslovanje uvedemo učinkovito programsko orodje, ki bo v pomoč pri načrtovanju dostavnih okrajev in obhodnih redov pismonoš.
• Na področju transporta načrtujemo povečanje deleža do okolja prijaznih vozil. V letu 2013 bomo v vozni park uvedli električno kolo z motorjem – tricikel Kyburz s prikolico.
• Nadaljevali bomo z optimizacijo poštnega omrežja, in sicer z II. fazo centralizacije dostave ter s preoblikovanjem pošt v pogodbene oziroma v premične pošte.

Področje informacijske tehnologije:

• Za lastne potrebe in potrebe strank bomo v tem letu zgradili in predali v produkcijo Data center na lokaciji PLC Ljubljana. Za lokacijo PLC Maribor pa bomo izdelali načrte za postavitev dodatnih kapacitet Data centra, vključno s prenovo energetike, upoštevajoč zelene pristope in odgovorno obnašanje do okolja tudi na tem segmentu.
• Nadaljevali bomo s prenovo dostavnega modula aplikacije UPO ter informatizirali pismonoše s prenosnimi dlančniki.
• Zagotovili bomo primerno aplikativno podporo za storitev veleprodaje in prilagajali potrebe glede na storitve oskrbovalnih verig.
• Nadaljevali bomo z aktivnostmi za vzpostavitev odprtega sistema elektronskega vročanja, ki bo predstavljal substitut za klasične poštne storitve in bo omogočal elektronsko vročanje, pošiljanje in prejemanje elektronskih pošiljk brez predhodne registracije uporabnikov direktno iz elektronske pošte odjemalcev.
• Potekale bodo aktivnosti za pridobitev akreditacije pri Arhivu Republike Slovenije na področju izvajanja digitalizacije dokumentarnega gradiva. Akreditirana storitev digitalizacije predstavlja predpogoj za izvajanje storitev digitalizacije za javnopravne osebe.
• Izboljšati želimo prepoznavno podobo Pošte Slovenije kot kompetentnega ponudnika IT-storitev in vseh oblik računalništva v oblaku. Pri tem bomo vzpostavili partnersko sodelovanje z največjimi svetovnimi ponudniki na tem področju.
• Prenova in informatizacija kadrovske funkcije se bo v nadaljevala z nadgradnjo in razvojem obstoječe informacijske podpore. Cilji prenove, ki temeljijo na težnji po učinkovitosti in uspešnosti poslovanja, so: posodobitev sistemizacije delovnih mest, informatizacija IT-zahtevkov ter vodenje centralnega registra, nadgradnja sistema za upravljanje delovnega časa in uvedba E-mape zaposlenega.

Področje razvoja zaposlenih:

• Informatizacija HRM-procesov – podpora izvajanju letnih pogovorov (organizacijskih vodij z zaposlenimi), upravljanje s kompetencami zaposlenih, podpora upravljanju z izobraževanjem zaposlenih, spremljanje učinkovitosti zaposlenih, delovne uspešnosti in napredovanja zaposlenih.
• Šola vodenja – sistematičen razvoj vodij na vseh nivojih vodenja.
• Akademija prodaje in prodajnega vodenja – permanentno izpopolnjevanje zaposlenih na področju prodaje in trženja.
• Upravljanje s starejšo delovno silo – vzpostavitev primernega delovnega okolja v sinergiji z optimalno izvedbo delovnih nalog.
• Upravljanje z invalidi – izboljšati delovno učinkovitost zaposlenih, zmanjšati absentizem in zaposlenim invalidom ohraniti delovno aktivnost ob pomoči finančnih spodbud, ki jih za zaposlovanje namenja država.